Zarja

Prostitucija je bila, je in bo. Z različnimi ukrepi lahko sicer zmanjšamo njen obseg, nemogoče pa jo je zbrisati, ukiniti. Od časa do časa v javnosti vznikne pobuda o ureditvi najstarejše obrti na svetu, da bo država le imela kaj koristi od nje. Državnemu proračunu bi novi davki zagotovo prišli prav in marsikaj bi se lahko naučili na primer od Nemčije, kjer so prostitucijo legalizirali že leta 2002. Ampak ali sistem res deluje? Številni pravijo, da ne.

V Nemčiji je po besedah neke županje lažje odpreti bordel kot kiosk z ocvrtim krompirčkom. Lastniki bordelov so podjetniki, ki morajo skrbeti za dobre delovne razmere, in delo v bordelu naj bi bilo dejansko varno. Da bi se izboljšala socialna zaščita spolnih delavcev, pa v nedavno objavljenem poročilu ni opaziti.

Očitno legalizacija ni dosegla učinkov, ki so se jih poprej nadejali. Telegraph navaja, da legalizacija ni prinesla niti večje varnosti, saj je precej več prostitutk umorjenih v državah, kjer je prostitucija zakonita, kot v tistih, kjer je kupovanje spolnih storitev kaznivo dejanje.

Nizozemska napaka. Tudi na Nizozemskem se že tolčejo po glavi zaradi legalizacije prostitucije. To so storili kot prva evropska država. Večina njihovih spolnih delavk prihaja iz Dominikanske republike, Kolumbije, Češke, Romunije in Poljske. Vendar zakon o izdaji delovnih dovoljenj za tujce prepoveduje izdajo delovnega dovoljenja za prostitucijo, zato migrantom ne preostane drugega kot ulična prostitucija.

Več v Zarji, št. 29, 19. 7. 2016