© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Prodajalci ljubezni nočejo legalizacije


Marija Šelek
19. 7. 2016, 01.37
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 10:00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Od časa do časa v javnosti vznikne pobuda o ureditvi najstarejše obrti na svetu, da bo država le imela kaj koristi od nje.

prostitucija.jpg
Zarja
Prostitucija – kaj naj z njo?

Prostitucija je bila, je in bo. Z različnimi ukrepi lahko sicer zmanjšamo njen obseg, nemogoče pa jo je zbrisati, ukiniti. Od časa do časa v javnosti vznikne pobuda o ureditvi najstarejše obrti na svetu, da bo država le imela kaj koristi od nje. Državnemu proračunu bi novi davki zagotovo prišli prav in marsikaj bi se lahko naučili na primer od Nemčije, kjer so prostitucijo legalizirali že leta 2002. Ampak ali sistem res deluje? Številni pravijo, da ne.

Nemčija ima največ prostitutk na število prebivalcev v Evropi, ima jih celo več kot Tajska. Po podatkih iz leta 2008 je tam registriranih 400.000 spolnih delavcev, letni prihodek te industrije pa je 15 milijard evrov, zdaj so verjetno številke že višje. Posel cveti, lastniki in družabniki bordelov bogatijo, gradijo se 12-nadstropne luksuzne javne hiše, spolne delavke in delavci pa … So bogati, zadovoljni, varnejši? Čeprav je bil namen zakona priznati prostitucijo kot navaden poklic in bi tako spolni delavci sklepali pogodbe o zaposlitvi, uživali ugodnosti zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, nihče v Nemčiji prostitutk dejansko ne zaposluje, po podatkih časopisa Telegraph pa se je samo 44 prostitutk registriralo za socialne ugodnosti. Cene spolnih storitev se nižajo in verjetno ne moreš obogateti, če moraš kot prostitutka za 24-urni najem sobe v bordelu plačati 175 evrov, za zdravstveno zavarovanje kot samozaposlena prostitutka pa moraš plačati 500 evrov na mesec. V tako imenovanih pregradah za seks, ki jih nekateri primerjajo z boksi za živino in so v rdečih četrtih, si človek seks lahko privošči za pičlih deset evrov.

V Nemčiji je po besedah neke županje lažje odpreti bordel kot kiosk z ocvrtim krompirčkom. Lastniki bordelov so podjetniki, ki morajo skrbeti za dobre delovne razmere, in delo v bordelu naj bi bilo dejansko varno. Da bi se izboljšala socialna zaščita spolnih delavcev, pa v nedavno objavljenem poročilu ni opaziti.

Očitno legalizacija ni dosegla učinkov, ki so se jih poprej nadejali. Telegraph navaja, da legalizacija ni prinesla niti večje varnosti, saj je precej več prostitutk umorjenih v državah, kjer je prostitucija zakonita, kot v tistih, kjer je kupovanje spolnih storitev kaznivo dejanje.

Nizozemska napaka. Tudi na Nizozemskem se že tolčejo po glavi zaradi legalizacije prostitucije. To so storili kot prva evropska država. Večina njihovih spolnih delavk prihaja iz Dominikanske republike, Kolumbije, Češke, Romunije in Poljske. Vendar zakon o izdaji delovnih dovoljenj za tujce prepoveduje izdajo delovnega dovoljenja za prostitucijo, zato migrantom ne preostane drugega kot ulična prostitucija.

Več v Zarji, št. 29, 19. 7. 2016


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.