Ameriška revija MIT Technology Rewiev je slovenskega matematika, fizika, računalnikarja in znanstvenika dr. Jerneja Barbiča kot prvega in doslej edinega Slovenca uvrstila na seznam 35 najuspešnejših mladih inovatorjev. Pot do prestižnega priznanja, ki ga je prejel za izboljšave v računalniški grafiki, je bila dolga in naporna. Izpopolnjeni simulacijski postopki v animiranih filmih in računalniških igricah, ki sedaj uspešno delujejo v laboratoriju, bodo ob ustrezni realizaciji v prihodnje lahko prispevali k hitrejšemu načrtovanju v avtomobilski in letalski industriji, koristno jih bodo lahko uporabili tudi v medicini.

Dr. Jernej Barbič prihaja iz majhne vasi Kozmerice – le streljaj od Mosta na Soči, kjer je ducat hiš, do katerih je v njegovi mladosti vodila le ozka makadamska cesta. Jernej je izjemno nadarjenost pokazal že kot otrok, mi pojasnijo prijazni starši, ki so na oba sinova upravičeno ponosni. Jernej ima še mlajšega brata Primoža. Jernej se je, denimo, sam naučil brati. »Ko sva se peljala k mojim staršem v Trbovlje, me je na vlaku opozoril, da sva vstopila v vagon za kadilce, in pojasnil, da je to prebral. Bil je star tri leta. Potem sem ga testirala in sva vso pot brala imena železniških postaj,« pove mama Marjana, ki na Osnovni šoli Dušana Muniha na Mostu na Soči poučuje zgodovino in geografijo. Zelo so ga zanimale knjige in imel je neverjetno sposobnost računanja koledarja. Že pri petih letih je namreč brez posebnih težav preračunal, na kateri dan v tednu bo padel določen datum v izbranem letu. Kadar so prišli sorodniki na obisk, so mu rekli datume, on pa je pravilno odgovarjal. Poštevanko je znal že v vrtcu, v drugem razredu osnovne šole mu je učiteljica nekajkrat dovolila, da je med uro matematike kar on sošolce učil poštevanko.

Dobro se znajde v kriznih situacijah. Oče Lenart, ki je doktor fizike in tudi uspešen inovator, pove, da se je Jernej že kot otrok dobro znašel v kriznih situacijah in vedno ohranil veliko razsodnosti. »Spominjam se dogodka, ko se je na smučišču pokvarila žičnica in je kljub temu, da pri devetih letih še ni dobro obvladal smučanja, presmučal zahtevno smučarsko progo.« Nekaj podobnega je bilo tudi, ko se je družina znašla v težavah v gorah. Oče meni, da je ta lastnost dobrodošla tudi v Ameriki, kjer je bil njegov položaj, vse od kar je končal podiplomski študij, vseskozi negotov.
Po znanje v Ameriko. Jernejev oče poudari, da sta sinu osnovna šola Dušana Muniha Most na Soči in Gimnazija Tolmin dali odlično osnovo za nadgradnjo znanja. Zlati maturant je bil zadovoljen s študijem matematike na ljubljanski Fakulteti za matematiko, kjer je imel povprečno oceno 9,96.  

Več v Jani, št. 37, 13.9.2011