Mira in Halid iz Nočne lepotice

Čas branja 4 min.

Mira in Halid iz Nočne lepotice

Alenka Cevc

13. 8. 2014, 07.00

Posodobljeno

09. 08. 2017 · 09:57

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

Mira in Halid Skopljak sta zelo zanimiva človeka. Sedimo na terasi njune hiše, ki sta jo gradila več kot deset let. Pravita, da je ta hiša njun življenjski projekt.

Še nikoli nisem slišala nikogar govoriti o hiši tako, kot to počne Halid. Z ljubeznijo, z veliko ljubezni! Skoraj vsak kamen, ki je vgrajen vanjo, ima svojo zgodbo. Hišo sta poimenovala Mirabilis, kar je latinsko ime za rastlino, ki jo pri nas imenujemo nočna lepotica. Med zanimivo štorijo o gradnji hiše, ki mi jo pripoveduje Halid, uživam v prečudovitem razgledu. Vasica Bribir leži v zaledju Crikvenice, v daljavi se pne Velebit, pogled se mi ustavi na morju, vsa vinodolska dolina je kot na dlani. Počasi se spušča mrak, prižigajo se prve zvezde. Ko Halid za trenutek utihne, zaslišim tišino. Halid opazi, da uživam. Obrne se k meni in reče: »Veste, tukaj so tudi tišina in zvezde ekološke, narava tukaj je še čista in neokrnjena.«

Mira je domačinka, doma iz Bribirja, Halid pa je Bosanec, doma iz Kotor Varoša blizu Banjaluke. Kaj ga je prineslo v Bribir? »Hja, pisalo se je leto 1987 in sklenil sem, da je čas, da se oženim. Odkar pomnim, sem navdušen planinec, tudi na vašem Triglavu sem bil velikokrat, tja sem vozil turiste. No, da ne bom spet predolg, tisto leto sem torej šel planinarit tudi na Bjelašnico. Spomnim se, da je bilo tam veliko planincev, jaz pa sem imel občutek, da neprestano srečujem tole Miro.« In z roko pokaže na svojo ženo. »Na planinske pohode sem vedno vlačil s seboj svojo ljubico, kitaro, nanjo sem igral ob večerih. Tudi tam se je pojavljala Mira, skratka srečeval sem jo povsod, kamor koli sem se obrnil, sem jo imel za ritjo,« duhovito pripoveduje. Na videz zelo trd ne bi nikoli priznal (vsaj glasno ne), da se je zatreskal do ušes. In končal je v Bribirju. Njegova odločitev, da se oženi z Miro, je bila gotovo ena najboljših, saj bi le malo žensk lahko držalo korak s človekom, kakršen je on. Zaljubljenec v glasbo (Ima zbirko okoli 10.000 vinilnih plošč. Ko jo želimo fotografirati, ne dovoli, češ, niso zložene po zvrsti glasbe, to delo ga še čaka. Perfekcionist od glave do pete!) izhaja iz družine Skopljak, v kateri so akademiki in umetniki. Dobim vtis, da skorajda ni dela, ki ga Halid ne bi znal. Tisti dan je Mira iz službe prišla z zatečenim sredincem. Halid ji je prst pretipal, oznanil, da ni zlomljen, ženi pa rekel: »Kasneje ti ga bom dal med dve deščici, pa bo hitro dobro …« Gospod, ki ima že vse življenje dolge lase, je po poklicu čevljar. To, da zna narediti čevlje, pa je samo ena od veščin, ki jih obvlada. Poln je tudi zgodovinskega znanja, prava enciklopedija na dveh nogah! Aja, pa še to – dolga leta se je z Miro, ki je po poklicu vrtnarka, ukvarjal z urejanjem vrtov. To se krepko pozna tudi v okolici njune hiše Mirabilis.

Zmešnjava stilov. Hiša, ki jo je zgradil Halid sam s pomočjo mojstrov, ki jih je vodil pri tem, kaj morajo storiti, ni zgrajena v določenem stilu. »Ja, hecno, vsi stili so pomešani, na koncu pa se vse zloži v nekakšno celoto, mar ne?« bolj trdi, kot sprašuje Halid. Človek, ki ima prijatelje tako rekoč po vsem svetu, z nemalo ponosa pove, da so tudi arhitekti navdušeni nad njegovo hišo. »Veš, deklica,« se prav šarmantno obrne proti meni (Le kateri ne bi bilo všeč, če jo moški nagovori z deklico, zlasti glede na moja leta!), »tale hiša je zdaj moja velika ljubezen, prehitela je celo glasbo.« Njuna prijateljica mi zaupa, da sta v hišo vgrajena tudi dva velika kamna z Bjelašnice. Halid ju je nosil z vrha planine v nahrbtniku, da bi ju vgradil v svojo hišo. Zakaj prav z Bjelašnice? Vprašanje kar presliši, Mira pa odgovori, da zato, ker sta se tam spoznala. Res je pravi robustnež v zvezi s čustvi, notranjost pa je mehka, najmehkejša, a le stežka pride na plano, zato mora žena razložiti, zakaj kamni prav s te planine.

Preberite še ...

· Turizem

Top destinacija za družinske počitnice na slovenski obali

Vse mora biti nekaj posebnega. Halid ni želel zgraditi hiše, ki bi bila nova, moderna in klasična. Po dolgem iskanju je v bližini Siska našel staro hrastovo hišo. Po nekaterih zapisih je iz leta 1513. Kupil je to podirajočo se hišo zato, da je gradil svojo v Bribirju, tako kot si je bil zamislil. Ob gradnji se je pokazalo vse njegovo umetniško znanje. V svojo novo, nastajajočo hišo je vgradil vse pode, okna in vrata iz hiše v Sisku. »Gradbeni material za svojo novo hišo sem velikokrat nabiral na odpadu, kamen sem jemal iz starih, podrtih hiš. Poglejte tale obok nad zunanjim žarom, ki stoji v prostoru za fešte, v resnici je portal hiše iz leta 1873, ki so jo podrli. Sošolec, ki ve, da so moja strast starine, me je poklical, ko so rušili njihovo staro hišo, in mi ponudil ta fantastični portal, ki se zdaj pne nad žarom,« mi ponosno razkazuje okolico Halid. Iz Siska so v Bribir vozili tudi stare opeke.

Medtem pa Mira pripravlja pravo bosansko pito, bučnico. Ko reže buče za pito, se ji ponudim za pomoč, pa me je prijazno zavrne, da bo kar sama, saj bi trajalo preveč časa, da bi »zapopadla« mere narezanih kockic. »Moj mož me je dolgo 'treniral', da sem dosegla perfekcijo pri rezanju ravno prav velikih kockic. Trdil je, da je to pomembno za res dobro in pravo bosansko pito.« Ko Mira postreže z bučnico, pri sebi sklenem, da ima velikost bučnih kockic res morda kakšen namen. Božanska je!