Mali vodnik po bodočih uspešnicah
Pred leti sem slovenskim filmarjem prijazno in povsem brezplačno ponudila seznamček priljubljenih slovenskih knjižnih naslovov – s sinopsisi vred – po katerih bi lahko posneli svetovne uspešnice. Še zdaj ne morem verjeti, da nihče ni pograbil mojega predloga, da se Tajno društvo PGC posname kot muzikal, Povodni mož kot sodobna psihološka srhljivka, Jurij Kozjak pa kot zgodovinska akcijska pustolovščina. Predvsem pa nikakor ne razumem, da niso planili po moji verziji Martina Krpana, veličastnem epu z nežno ljubezensko zgodbo v osrčju. Ker je čas, da se pove, se mi zdi: cesarica in Krpan, ki sta se delala, da se ne marata, sta bila v resnici strastna ljubimca.
No, nobena riba ni zagrabila – kar pa ne pomeni, da bom odnehala. Nasprotno: tule je nova košarica slovenskih naslovov, po katerih še niso posneli filma. Same potencialne svetovne uspešnice. V sinopsisih razkrivam marsikaj, kar so nam avtorji knjižnih predlog zamolčali. Sem varčno izbrala pretežno naslove, ki so jim avtorske pravice že davno potekle.
Izvolite, izberite. Ničesar ne zahtevam v zameno. Me pa lahko povabite s seboj na Oskarje, ko pride čas.
Krst pri Savici, družbena drama
Črt in Bogi sta mlad par, ki začenja skupno življenje. Nato udari pandemija, karantena, ki sledi, močno skrha njun odnos. Cepljenje se sprva prikazuje kot rešitev, Bogi ga vidi kot svetlobo na koncu predora, toda Črt ga odločno odklanja. Bogi ga pri anticepilstvu sprva sicer negotovo podpira, ko pa njuni prijatelji drug za drugim izginjajo – nekateri so se cepili in nočejo več poslušati Črtovih pridig, drugi so pristali v bolnišnici – so razprave o prednostih in nevarnostih cepiva v domu mladega para vedno bolj razgrete. Zadeve še poslabša Črtov osebni zdravnik dr. Valjhun, ki mladeniča zavzeto vabi na cepljenje. Ko se nekega večera Črt, rdečih oči zaradi solzivca in premočen od vodnega topa, vrne domov z anticepilskega protesta, je njuno najeto stanovanje prazno. Bogi je pustila le listek s sporočilom, da se je šla cepit in da se seli nazaj k staršem. Napis pred zatemnitvijo gledalca obvesti o njuni usodi: »Domov je Bogomila šla k očetu, nič več se nista videla na svetu. Črt je brez sledu izginil v eni od afriških dežel, ki še niso uvedle obveznega cepljenja. Bogomila je šla po drugi in čez nekaj mesecev še po tretji odmerek cepiva.«
Lonček sadnega jogurta, zgodovinska tragedija (posneto po motivih Cankarjeve Skodelice kave)
Za pokušino eden od ključnih prizorov: šolska ravnateljica Mojca nakupuje v samopostrežni trgovini, z roko seže po lončku sadnega jogurta, takrat pa jo preplavijo spomini ... Flashback: oprema sobe daje vedeti, da smo v sedemdesetih prejšnjega stoletja, v neki drugi državi. Mlada študentka Mojca študira za izpit in zraven je kostanj, ko skozi vrata pokuka mamina glava. »Mati, jogurta bi,« pravi Mojca in glava izgine. Čez čas znova potrka, v kadru se pojavi mamina roka z lončkom in žličko. Napisa na lončku ni razločno videti, jasno je le, da gre za jogurt. Mojca ga hlastno zagrabi, odpre pokrovček, seže z žlico v lonček ... Bližnji posnetek Mojčinega obraza. Na njem je blaženo pričakovanje nepopisnega užitka, žlička izgine v ustih ... Izraz pričakovanja se spremeni v gnus, Mojca jogurt izpljune nazaj v lonček. »SADNEGA sem rekla!« zatuli. »SA-DNE-GA!!!«
»Sadnega je zmanjkalo,« s tihim, tresočim se glasom pravi mama. Lonček navadnega jogurta v širokem, elegantnem loku, frrrrrrrr, zleti skozi odprto okno.
Zatemnitev.
Več v reviji Jana št. 51, 21.12.2021
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
