In ker človeštvo nima zdravila zanjo. Svet je postal pozoren na ta predel, ker je umrlo tudi precej zdravstvenih delavcev, ki so tja prišli pomagat od drugod. Strokovnjaki menijo, da je tamkajšnji oblasti izbruh ušel izpod nadzora kljub vsej pomoči, ki jo dobivajo. Obenem trdijo, da prebivalci Evrope, razen teoretično, niso v nevarnosti.

Izbruha jim ni uspelo zajeziti. Letos je ebola izbruhnila  februarja v Gvineji, od tam pa se je razširila na Sierro Leone in Liberijo. Mednarodna organizacija Medicines sans frontieres oziroma Zdravniki brez meja se od začetka izbruha zelo trudi, da bi širjenje bolezni zajezila. Poročajo o 1200 okuženih, umrlo pa naj bi jih več kot 700. Med njimi je bilo okrog sto zdravstvenih delavcev, preživela je samo polovica. Nedavno je umrl tudi posebni poznavalec ebole in drugih oblik hemoragične mrzlice dr. Ukmar Khan, star 40 let, državljan Sierre Leone. Med njegovimi bolniki sta bila tudi Američana, ki sta se okužila in zdravila v Liberiji. Dr. Khan je med svojimi rojaki slovel kot narodni junak, zato je izguba za državo še toliko večja. Svetovna zdravstvena organizacija, ki izbruh ebole skrbno spremlja, pravi, da je zadeva ušla izpod nadzora zaradi treh glavnih razlogov. Prvi je tradicionalno pokopavanje žrtev, stvar kulture nekega naroda. Še posebej nevarno je, če truplo balzamirajo. Tako se dogaja, da žrtve bolezni skrivaj pokopljejo, namesto da bi trupla sežgali. S tem se bolezen samo še širi naprej. Drugi razlog je, da je izbruhnila v gosto naseljenih krajih, zaradi česar se hitreje širi. Tretji razlog pa je ekonomsko-socialni, trgovanje med državami, vse dejavnosti, ki povezujejo ljudi na tem območju. Oblasti ničesar od tega ni uspelo zajeziti.

Preberite še ...

· Kulinarika

Ne spreglejte znakov, ki razkrivajo kakovost paradižnika

Lažni izbruh v Italiji. Nobena država doslej svojim državljanom ni odsvetovala potovanja na nevarna območja, tudi Svetovna zdravstvena organizacija tega priporočila ni izdala. Grožnja pa visi nad svetom prav zaradi hitrih povezav, saj lahko bolnik z enega konca sveta prej kot v enem dnevu pripotuje na drug konec. Zato so odgovorni v nekaterih državah sprejeli posebne ukrepe za potnike, ki prihajajo z nevarnih območij. Ti ukrepi so podobni že prej omenjenim britanskim: posebna pozornost zdravnikov, pazljivost pri potnikih in podobno.

Konec aprila letos so novice o eboli posebej vznemirile prebivalce Italije. Znano je, da je Italija cilj mnogih ubežnikov iz afriških držav. Ena najpogostejših točk za prihod v Evropo je otok Lampedusa. Tja naj bi letošnjo pomlad prišlo več beguncev, ki naj bi s seboj prinesli tudi virus ebole. Govorilo se je celo o 40 okuženih, ki naj bi jih v karanteni zdravili v Pisi, tam naj bi zaradi tega bolnišnico celo zaprli. Informacije o tem so se pojavile v spletnih medijih, vendar so od tam tudi zelo hitro izginile. Oblast je pojasnila, da vzrokov za skrb ni, da nobeden od beguncev ni bil okužen z ebolo. Povedali so, da je večina beguncev iz Libije, ne pa iz, na primer, Liberije. Poleg tega so prišli na italijansko ozemlje, še preden je v Afriki izbruhnila bolezen. Poudarili so, da naj ljudje ne nasedajo lažnim grožnjam. Te so, med drugim, strašile, da se bo izbruh nadaljeval v dveh največjih italijanskih mestih, Rimu in Milanu. Vse to so odgovorni zanikali in opozorili ljudi, da take informacije po spletu širijo rasisti, ki bi radi izgnali vse begunce. Res je, da so nekaj beguncev morali zdraviti, toda šlo je za čisto običajne težave, ki so bile posledica obupnih razmer med nevarnim potovanjem do Italije. Ker pa so bili ljudje kljub tem pomirljivim informacijam zaskrbljeni, je italijanska oblast zagotovila, da je pripravila vse ukrepe, ki so potrebni, da bi preprečili izbruh bolezni na njihovih tleh. To pomeni poostren nadzor nad uradnimi in neuradnimi potniki, ki pridejo z nevarnih območij, priprava karantene, če bo potrebna, in podobno.

---

Več preberite v tiskani Jani (št. 31, izid: 5. 8. 2014).

---