Na jadranski obali in otokih (pre)pogosto treska, grmi, nebo razsvetljujejo strele, po morju plešejo vodne trombe. Celo kraji najjužneje so namočeni kot poleti že dolga leta ne. Turistični delavci ob morju si zaradi tega letos ravno ne manejo rok, vrtičkarji pa obupujejo predvsem nad paradižnikom, ki ga je napadla uničujoča plesen. Julij se bo tako v slovenski Istri v vremensko zgodovino vpisal kot najbolj moker po letu 1976. Vendar pa so se vremenski ekstremi vedno dogajali, takšno je pač vreme – nepredvidljivo, pravi meteorolog, prognostik in koordinator za stike z javnostjo Brane Gregorčič.

Temperature so povprečne

Res je poletje, kar se namočenosti tiče, neobičajno, zato pa ni nič posebnega glede temperatur. »Pod definicijo poletja si ljudje po navadi zamišljamo vročinske valove z visokimi temperaturami in veliko sonca, ampak k poletnemu vremenu sodijo tudi nevihte in občasne padavine,« pravi Gregorčič. Lani in predlani smo beležili ekstremno vroče poletje, obakrat se je zapisalo med prve tri najbolj vroče v zadnjih sto letih. Zato se nam letošnja namočenost in nižje temperature verjetno zdijo toliko neobičajne. Letošnje poletje se ne bo uvrstilo na vrh lestvice vročih poletij, temveč nekam blizu zlate sredine. Kljub temu se nam v takih trenutkih vedno pogosteje poraja vprašanje, ali morda zadnja leta ekstremni vremenski pojavi niso pogostejši kot prej.

Preberite še ...

· Dom

Preproste in ugodne rešitve, ki obogatijo vsako teraso ali balkon

»Enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Kadar se povprečne temperature dvigajo, so izpolnjeni pogoji za močnejše vročinske valove, po drugi strani pa tudi za močnejše nalive, toplejši zrak lahko sprejme več vodne pare in ko pride do padavin, so te lahko močnejše, ker je v zraku več vode. Zato je odgovor na to vprašanje pogojni da. Mogoče se ekstremne razmere res zaostrujejo, čeprav pa moramo vedeti, da je vreme na našem območju že od nekdaj nagnjeno k skrajnostim. Bila so poletja v 70. in 80. letih, ko temperatura vse poletje ni dosegla 30 stopinj. Leta 1978, recimo, ni bilo niti enega dneva, ko bi temperatura v Ljubljani dosegla 30 stopinj. Po drugi strani pa je bilo vročega leta 2003 takih dni kar 52. Letos je bilo takih dni v juniju in juliju skupaj 13, kar je dokaj skladno z dolgoletnim povprečjem. So pa poletja v zadnjih dveh desetletjih postajala čedalje toplejša, zato bo letošnje med njimi eno hladnejših.«

Pogoste nevihte

Poleti se seveda najbolj bojimo neurij s točo in strelami. »Vendar se moramo zavedati, da je naša klima – ki iz sredozemske hitro preide v gorsko in celinsko, z vlažnim zrakom iz Sredozemlja, ki se mora dvigati ob gorskih pregradah – vzrok za veliko število nevihtnih dni. Kadar se zrak dviga, pride do padavin in če je ozračje bolj labilno, tudi do neviht. Pri nas je največja pogostost neviht in strel v Evropi!« Pred kratkim je v enem od naših časopisov izšel članek, da v Sloveniji strele udarijo kar 75.000-krat na leto, najbolj »obstreljena« pa je Primorska. Letošnje poletje zaznamujejo tudi poplave, kjer jih nismo vajeni. Predeli Bosne, Srbije, hrvaški otoki – hrvaški mediji so celo objavljali fotografije, kako so v središču Zadra igrali vaterpolo. »To so predvsem hudourniške poplave. V teh dneh imajo verjetno burno vreme spet tam, kjer so ga imeli že spomladi. Takšna območja so ranljivejša, faktorjev za nesreče pa je verjetno veliko. Človek s poselitvijo v bližini vodotokov malce ogroža samega sebe. Mlajše generacije se ne zavedajo, da so se podobni dogodki pred petdesetimi in več leti že dogajali, zato gradijo hiše, kjer si jih naši predniki niso upali. Včasih se je izročilo bolj prenašalo iz roda v rod.« Gregorčič predlaga, da se prilagajamo klimatskim značilnostim. Gradnjo je treba prilagajati podnebnim razmeram in možnim neurjem. »Pomembno je prostorsko načrtovanje, da se izognemo plazovitim območjem, hudournikom in ujmam, ki so v Sloveniji vedno bile. Na našem portalu www.meteo.si imamo posebno stran, namenjeno samo opozorilom in kjer se vidi, ali lahko v naslednjih nekaj dneh pričakujemo vremenske nevarnosti.«

---

Več preberite v tiskani Jani (št. 32, izid: 12. 8. 2014).

---