Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Blejski raj za ekološko usmerjene goste


Biba Jamnik Vidic
17. 6. 2014, 07.30
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Zaprite oči in si predstavljajte, da vas zjutraj zbudita petje ptic in šumenje vode, ki teče pod vašo hišo. Ko odprete oči, zagledate veverico, ki skače z veje na vejo in kuka skozi vaše okno.

Blejski raj za ekološko usmerjene goste

Za dobro jutro si privoščite masažo pod naravnim slapom ali pa zaplavate v jezeru med racami in postrvmi. V restavraciji, skozi katero teče potok in kjer iz miz poganja trava, družbo pa ji delajo zelišča, si privoščite zdrav zajtrk. »V vsakem od nas je malo otroka. Kdo si danes ne želi vsaj za nekaj časa ubežati v pravljico?« začne pogovor Borut Kokelj, človek, ki je zamisel o pravljičnem življenju v hišici na drevesu vse življenje nosil v srcu. Ko jo je združil z Borutom Kelihom, nekdanjim uspešnim poslovnežem, ki ga zadnja leta zanimata le še ekologija ter sonaravno bivanje ljudi, živali in rastlin, so njegove sanje postale resničnost. Na 8000 kvadratnih metrih opuščene vrtnarije, slabih 300 metrov od Blejskega jezera, sta Boruta postavila inovativen turistični kompleks.

Pri gradnji so uporabili do narave prijazne materiale, les, večinoma macesen, je izključno lokalen. Kompleks ima lasten vir elektrike iz fotocelic, lastno vodno vrtino z neoporečno pitno vodo, toplotno črpalko za ogrevanje, polnilne postaje za vozila na električni pogon in svoj rastlinjak, v katerem ekološko pridelujejo sadje, zelenjavo, zelišča in grmovnice. »Ker je bila tu prej vrtnarija, smo želeli ohraniti del preteklosti, zato smo zgradili rastlinjak s prostori za predelavo v končne izdelke. Te bomo, poleg drugih, značilnih za Slovenijo, prodajali v naši ekološki trgovinici, ki smo jo poimenovali Okusi Slovenijo. V trgovini bo tudi degustacijski otok, kjer bodo ljudje izdelke lahko prej poskusili.«

Medeni tedni na drevesu. Ko se sprehodiš po kompleksu, si očaran. Najprej ti padejo v oči lesene hiške, šest jih stoji med drevesnimi krošnjami. »Imamo tudi posebno hiško za mladoporočence. Tudi ta stoji na drevesu, skoznjo raste osem dreves, ima tudi dvižne stopnice, ki mladoporočencema omogočajo, da se odrežeta od sveta (smeh).« Na pomolih vzdolž potoka in ribnika je devet lesenih šotorov, ki gostom omogočajo, da lahko skoraj dobesedno iz šotora lovijo ribe. Na jasah, vsak na svoji, stoji šest luksuzno opremljenih lesenih šotorov. Pred vsakim pa goste čaka lesena kad, ogrevana z drvmi. Samo še kozarec penine, pa … Niso pozabili tudi na goste, ki ne marajo bivati na prostem. »Naredili smo dva odbita apartmaja. Med drugim jih že v dnevnem prostoru čaka masažni bazen.«

Med najboljšimi na svetu. »Zamislil sem si podoben turistični kompleks, kot jih poznajo v eksotičnih krajih, denimo na otoku Bora Bora, Maldivih, Sejšelih, Balearih, Kajmanskih otokih, vendar z eno pomembno razliko. Vsi našteti kompleksi so ločeni od lokalnega okolja, so nekakšni rezervati za turiste. Mi pa se želimo povezovati s krajem in okolico. Naši gostje bodo pri nas imeli bazo, iz katere bodo hodili odkrivat lepote Slovenije.«

Drevesne krošnje skrivajo še marsikaj. Od savne, masažnega kotička do prostora za meditacijo in jogo. »Obudili smo tudi Kneippove kopeli na Riklijev način. V njih sta voda iz našega lastnega izvira, ki ima 15 °C, in kamenje različnih granulacij, ki je namenjeno refleksni masaži stopal.« Nič ni prepuščeno naključju. Plavalni ribnik je narejen tako, da se čisti sam. Nikjer na posestvu ne uporabljajo kemije.

Navdušeni župan. »Pri nas administracija ni pripravljena na take ekstremne gradnje. Zato smo se mi tega lotili malce drugače. Borut Kelih kot investitor in moj partner ima status kmeta, zato smo za izhodišče vzeli kmečki turizem malce drugače.« Kljub temu je bilo kar težko. Pridobiti so morali ogromno različnih dovoljenj. Se jim pa je ob tem zgodilo nekaj, kar se v Sloveniji zgodi redkokdaj. Na pomoč jim je priskočila občina. »Župan je pokazal izredno zanimanje za naš projekt, saj je presodil, da je lahko to velika pridobitev za Bled. Na njegovo pobudo sta se v naš projekt vključili tudi občinska uprava in lokalna turistična organizacija. Občina nam je stala ob strani, lahko rečem, da brez njene pomoči tega projekta ne bi bilo.«


Več preberite v tiskani Jani (št. 24, izid: 17. 6. 2014).


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.