Andraž Purg

Na državnem prvenstvu v atletiki v Celju so večino gledalcev prevevali čudni občutki zaradi slabe udeležbe atletinj in atletov. Smešen je bil tek na 110 metrov z ovirami z dvema tekmovalcema, eden je imel navadne športne copate. V teku na 200 metrov je bil 16. izjemni veteran Albert Šoba (letnik 1959). Kljub temu so obiskovalci videli nekaj zavidljivih predstav. V nedeljo je v teku na 400 metrov z ovirami prepričljivo zmagal član Kladivarja Matic Ian Guček z rekordom prvenstev 48,86 sekunde.

Hitreje od 48 sekund

21-letni Celjan je prvič za progo na svojem stadionu potreboval manj kot 49 sekund: »Zato sem zadovoljen. Tek hitrejši od 48 sekund mi bo morda uspel na svetovnem prvenstvu v Tokiu, kjer je steza zelo hitra. Tokrat sva si s trenerjem zadala cilj, da do osme ovire tečem na vso moč, potem pa skušam zdržati v podobnem ritmu do cilja. V ciljni ravnini sem se malce upehal, toda čas je kljub temu odličen. Podpirali so me skoraj vsi družinski člani. Imel sem poseben občutek. Vesel sem, ker mi je uspela dobra predstava za vse gledalce na tribuni.« Če bo prišlo vabilo za privlačno tekmo, ga bo sprejel, sicer pa se bo pripravljal pod vodstvom Mira Kocuvana, ki je bil zelo zadovoljen z nedeljsko predstavo svojega varovanca. Matic je bil pripravljen dve uri kasneje teči še v štafeti 4x400 metrov, toda žal se je poškodoval Marko Pepelnak in celjska ekipa ni nastopila.

»Zmožna sem več«

Višek sezone – svetovno prvenstvo v Tokiu - bo šele naslednji mesec. Normo za nastop ima tudi Tina Šutej, ki je po pričakovanjih zlahka zmagala v skoku s palico. Preskočila je 4,63 metra: »Čeprav sem letos nekajkrat skočila manj, nisem zadovoljna, kajti sposobna sem boljšega dosežka. Ni enostavno poldrugo uro čakati, da prideš na vrsto. Potem sem ostala sama na tekmovališču, česar sem vajena. Težava je v tem, ker po vsakem skoku ni časa za predah, kajti ura začne takoj teči in te priganja na naslednji poskus. Vesela sem, da sem ponovno postala državna prvakinja in da sem zmagala v mednarodni ligi.« Podpora s sosednje vzpetine je bila glasna. »Izvrstna je bila, slišala sem vzklike navijačev. Tu zelo rada tekmujem. Tudi zaradi bližine doma oziroma postelje,« je dodala nasmejana Tina. A se je takoj zresnila: »Vadba je posvečena prvemu delu skoka. Pri vbodu v korito zadržim zgornji del telesa in zato ne nadaljujem pravilno. Vzrok izhaja iz začetka sezone, ko sem imela poškodovano roko in sem kasneje podzavestno preveč pazila nanjo. Težava se je vlekla, na zadnjih treningih sem jo v večji meri odpravila.«

Želja je tek v finalu

Atlet Kladivarja Vid Botolin je zmagal dvakrat, v tekih na tri in pet kilometrov. Najboljša sta bila še Tia Tanja Živko v teku na 1.500 metrov in Jan Vuković na 800 metrov: »Pogoji so bili zahtevni zaradi močnega vetra, zato sem zadovoljen s časom. Čeprav sem že vajen tekov v Celju, se mi vselej prikrade trema. Nekaj mitingov je še pred mano v tej sezoni.« Povsem drugače je s Tio Tanjo Živko, saj se bo udeležila velikega tekmovanja: »Vse je v soboto šlo po načrtu. Pred menoj je evropsko prvenstvo do 20 let v finskem Tampereju. Upam, da se bom uvrstila v finale. Trenutno sem s svojim časom okoli 16. mesta v Evropi, toda s tem se ne obremenjujem, kajti pričakujem taktično tekmo. Nastopila sem že na evropskem prvenstvu do 18 let v Jeruzalemu, na olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru sem osvojila tretje mesto, kar je moj največji uspeh. Lani sem bila na svetovnem mladinskem prvenstvu v Limi. Izkušnje se zbirajo in upam, da mi bodo koristile.« Hana Urankar je bila druga v metu diska in suvanju krogle, Martin Medvešek prav tako drugi v troskoku (zmaga se mu je izmuznila v zadnji seriji), Fin Šibli je bil tretji v skoku s palico.

Slovo z zlato medaljo

Drugi dan prvenstva je minil tudi v znamenju konca športne poti izkušene sprinterke Maje Mihalinec Zidar. Nekdanja članica celjskega Kladivarja in dijakinja 1. gimnazije v Celju se je od tekmovalne poti poslovila z zmago na 200 metrov: »Bala sem se tega trenutka, a je bilo lažje, kot sem pričakovala. Očitno sem vse solze pretočila v prejšnjih dneh. Dolgo sem se spraševala in razmišljala, kako končati športno pot. Morda bi lahko že pred prihodom v cilj pomahala v slovo. Toda dobila sem veliko spodbud v zadnjih dneh in tudi sama videla, da lahko še vedno zelo dobro tečem. Zato sem šla do konca in celo zmagala.« V bližnji gostinski lokal je povabila veliko prijateljev. Še vedno jo imamo za svojo, tudi zaradi njene mame Damjane, ki je igrala za celjsko odbojkarsko ekipo. »Moj vzpon se je začel pri Kladivarju. Kasneje sem dvakrat nastopila na olimpijskih igrah. Na svetovnem prvenstvu v Dohi sem bila 12. Ostala bom vpeta v šport.« Mihalinčeva še želi delovati v atletiki, a je zaposlena na Olimpijskem komiteju Slovenije.