Novice / stran 217
Da bi oživitev železniške povezave iz Zagreba in Kumrovca proti Mariboru ter Celju omogočila večji razvoj podeželja, turizma in gospodarstva, meni župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak. S kolegi iz slovenskih občin in hrvaških županij so pobudo za oživitev povezave naslovili na pristojne ustanove na obeh straneh meje. A ker je proga, ki vodi po bistriški občini, v pristojnosti Republike Hrvaške, je tudi ponovna vzpostavitev povezave močno odvisna od naše južne sosede.
V temi ob materinskem dnevu pišemo o tem, da postati starš ni nekaj samoumevnega. Če leta 1990 povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka ni znašala niti 23 let, je v zadnjih letih po podatkih statističnega urada to bistveno drugače. Leta 2021 so bile Slovenke, ko so prvič rodile, stare malo manj kot 30 let. »Načrtovanje družine se v našem okolju odmika v trideseta leta. S tem seveda ni nič narobe. Žal pa naša biologija v celoti ni prilagojena naši družbi,« je jasen predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje asist. mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva. Slednji opaža, da načrtovanje družine ni medicinski, ampak družbeni problem.
Pravi, da je počaščen in vesel, da se je znašel med letošnjimi dobitniki najvišjih celjskih občinskih priznanj. »Biti priznan v domačem okolju je najvrednejše,« je prepričan. Čeprav že vrsto let živi in dela v Ljubljani, se televizijec Zvezdan Martič s svojim ustvarjanjem vrača v domače Celje, kjer raziskuje zgodbe polpretekle zgodovine mesta, v katerem je odraščal, je med drugim navedeno v obrazložitvi za priznanje. Je pomemben kronist mesta, saj so njegovi dokumentarni filmi, zadnji je bil posvečen stoti obletnici rojstva Karla Destovnika – Kajuha, Celju zagotovili prostor v svetu kakovostne kinematografije, zdajšnje in prihodnje generacije pa bodo učili in navdihovali k razmisleku o prihodnosti Celja.
Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je danes razpravljal o kandidaturah, ki so prispele na razpis za poslovnega direktorja in za strokovnega direktorja bolnišnice. Člani sveta so soglasno za poslovnega direktorja imenovali Dragana Kovačiča, za strokovnega direktorja pa Radka Komadino. Oba sta od novembra lani na teh funkcijah bila kot vršilca dolžnosti. (SŠol, foto: SHERPA)
Na Celjskem sta se včeraj zgodili dve hujši nesreči pri delu z motokultivatorjem. Ena se je končala smrtno.
Požar je gasilo kar osem različnih gasilskih enot in društev, da so preprečili širjenje ognja, rešili sončno elektrarno in ognjene zublje na koncu premagali.
Ponoči, nekaj po eni uri, je na Dečkovi cesti v Celju na celjskem sejmišču zagorel gostinski lokal. Ogenj je po poročanju Uprave RS za zaščito in reševanje zajel steno nad lokalom in del strehe objekta. Gasilci PGE Celje, PGD Celje Gaberje, Škofja vas, Ostrožno, Ljubečna, Trnovlje, Teharje in Lopata so preprečili nadaljnje širjenje ognja na streho in sončno elektrarno na njej, požar pogasili, sanirali požarišče ter objekt prezračili in pregledali. Kot še navajajo v Upravi RS za zaščito in reševanje, je poslovni del objekta ostal nepoškodovan. Na celjski policiji pravijo, da je zaradi požara nastala večja gmotna škoda vzrok požara še ni znan. Kraj pogorišča si bodo danes ogledali celjski kriminalisti. BA Foto: PGD Lopata
S pomladjo so se začela različna dela, pri katerih lahko pride do poškodb. Za prebivalca iz Goričice v občini Šentjur je bila danes usodna.
Štore v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje je naslov razstave, ki je na ogled na spletnem portalu virutalni.zac.si. Utrinki preteklosti, ki so zaznamovali dogajanje v tem železarskem kraju, bodo na ogled še maja na panojski razstavi pred junijskim praznovanjem občinskega praznika.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sporočilo, da do roka ni prejelo nobene ponudbe za izvedbo letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije.
Nazadnje so ga videli na Ipavčevi ulici v Celju.
Da je vsak človek vreden le toliko, kolikor je dobro njegovo srce, je eno od načel, s pomočjo katerega učitelji vzgajajo učence Osnovne šole Lava v Celju. Ko so na šoli izvedeli za stisko enajstletnega dečka in njegove mame iz Dobja, ki živita v težkih razmerah, so se odločili pomagati. Zanju je vsak posameznik daroval po svojih močeh, vsi skupaj pa so zbrali več kot 1.500 evrov. Stiska dečka in njegove mame se je dotaknila še mnogih drugih ljudi. Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur (OZPM) je doslej zbrala približno 20 tisoč evrov. To pomeni, da bo lahko povsem obnovila notranjost njunega dotrajanega doma ter tako družini vlila vero v boljše življenje.