Močan veter brije tudi ponekod v Sloveniji. Največ težav je povzročal na Celjskem in v Zasavju.
V Generalni policijski upravi zanikajo, da bi policija ukrepala zoper organizatorje sprejema slovenskih deskarjev Glorie Kotnik in Tima Mastnaka.
Kot smo že poročali, je v prvih dneh novega leta nesreča z vso silo udarila zakonca Vodovnik iz Podgorja v mestni občini Velenje. V le nekaj minutah jima je ogenj povsem uničil nezavarovano hišo. Takoj po nesreči sta se nastanila pri bližnjih sosedih. Pogorišče je že dan kasneje obiskal velenjski župan Peter Dermol in obljubil pomoč. Odziv lokalne skupnosti, številnih posameznikov in podjetij je bil izjemen. In tako sta se lahko skromna zakonca po mesecu že vrnila domov.
Iskalna akcija za 52-letnikom se je končala s tragično vestjo.
Kristina Kampuš je bila šestnajst let na čelu slatinskega Pegazovega doma, marca bo vodenje prepustila naslednici. Ko je zapuščala predzadnje delovno mesto, mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti v Občini Rogaška Slatina, so jo mnogi spraševali, zakaj odhaja iz javne službe. A priložnost, da življenje vnese v takrat povsem novo stavbo, kamor so želeli na jesen življenja priti starejši, je bila zanjo velik izziv. V vseh mandatih vodenja je dodobra spoznala začaran krog institucionalnega varstva. Poudarja, da so domske storitve slabo ovrednotene, da za nobeno ni predvidenih dovolj zaposlenih, ki bi jo opravljali, in da so delavci za svoje delo premalo plačani. »Država normativov za domove ni posodobila že trideset let. Direktorji domov želimo stanovalcem dati tisto, kar potrebujejo zdaj, leta 2022. In ne le storitve, ki so ustrezale potrebam starejših leta 1990.«
Pri spomeniku frankolovskih žrtev na Stranicah je bila dopoldne spominska slovesnost, ki sta jo pripravili Občina Vitanje in Spominsko društvo sto frankolovskih žrtev. Spominu na talce so se poklonili in položili venec predsednik Republike Slovenije Borut Pahor skupaj z župani oziroma predstavniki okoliških občin.
»V majhni vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v redeče in modre copatke.« Tako se začne zgodba o Muci Copatarici, s katero so zrasle generacije otrok. Gre za najbolj znano delo pisateljice Ele Peroci, ki je bila v Rogaški Slatini rojena 11. februarja pred stotimi leti. Njenemu literarnemu ustvarjanju za otroke je krila dalo rojstvo dveh hčera. Zamisli za pravljice je dobivala, ko je opazovala, kako sta njeni deklici doživljali drobne dogodke. Nato je izbirala besede in mislila na otroka, ki mu bo to pravljico povedala. »Najbolj je bila vesela, če ji je otrok, ko je bila na obisku v šoli, prinesel v podpis povsem obrabljeno knjigo. Tako je vedela, da so jo veliko brali,« se ob letošnji pomembni obletnici spominja njena hči Jelka Pogačnik.
Tako kot lani bosta informativna dneva tudi letos na spletu, in sicer danes ob 9. in 15. uri ter jutri ob 9. uri. Na srednjih šolah obžalujejo, da ne bo mogoče v živo pokazati utripa šole, saj bi bil tak način za devetošolce precej bolj uporaben in bi se tudi lažje odločili, katero šolo izbrati, če so še v dvomih. Nekatere zato ponujajo tudi možnost posamičnega obiska učencev in staršev ali načrtujejo, da bodo kasneje imele še dneve odprtih vrat.
Občina Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju. Letos ga je prejela kulturna ustvarjalka, zagovornica slovenskega jezika in lepega vedenja, predvsem pa vsestransko aktivna na kulturnem področju Jolanda Železnik.
Flamingo Filip je bil drugačen. Ni bil rožnate barve kot vsi drugi, ampak sive in zato ni imel prijateljev. Nekega dne je spoznal siničko Tilko, ki je bila prav tako posebna, saj je imela moder kljunček. Tudi ona je bila brez prijateljev in zato sta se s Filipom spoprijateljila. A sinička je morala kmalu nazaj domov v severne kraje. Čez nekaj časa je flamingo dobil njeno sporočilo, naj pride za njo, da ima zanj presenečenje. Peljala ga je v živalski vrt, kjer so živele same posebne živali: sivi flamingi, opice brez repov … V tem okolju je tudi sam našel zadovoljstvo.
Kultura se zadnji dve leti sooča s težkimi razmerami. Obdobje, v katerem so se menjavale omejitve in sprostitve, je bilo zaznamovano z manj prireditvami in manj obiskovalci. Ob vsaki odpovedi so ustvarjalci izgubili možnost, da bi pokazali svoje delo in zaslužili z dejavnostjo, za katero so poklicani. Občinstvu je bila odvzeta priložnost za občutenje kulturnih vsebin, ki bogatijo življenje, širijo obzorja in omogočajo premislek. Bomo državljani ob tem ponovno ovrednotili, kakšno mesto si v naši družbi zasluži kultura? Kot poudarjajo vidnejši kulturni ustvarjalci na Celjskem, njen položaj ni odvisen le od naklonjenosti odločevalcev, temveč je naša skupna odgovornost.
Nekdanji tekmovalec resničnostnega šova Kmetija je tudi umetnik. Svoje slike je razstavil v Šentjurju, kraju svojih prednikov, skladateljev Ipavcev.
Kot igralka je Lucija Harum že precej znana, saj smo jo gledali v seriji V imenu ljudstva, zdaj pa se nam predstavlja še kot pevka.
Ni vsakomur dano, da bi lahko po telefonu klepetal s princeso, z naslednico kraljeve družine. To je po zaslugi skrbi za ohranjanje spomina na družino Karađorđević uspelo zbiratelju in vsestranskemu ustvarjalcu Aleksandru Stanislavu Jurkoviču oz. Naniju Poljancu. Njegov ljudski muzej s tremi tematsko zaokroženimi zbirkami je od leta 2012 na ogled v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. Poljanec pravi, da je muzej, za katerega skrbi, živi muzej. Od odprtja pred desetletjem je bila postavitev deležna že petih večjih prenov. Zadnji je botrovalo presenečenje, ki je s pomočjo pošte pripotovalo iz Palm Springsa v Kaliforniji.
Slovenski kulturni praznik je priložnost, da se tudi lokalno okolje pokloni društvom, skupinam in posameznikom na področju kulture za tisto, kar s svojo ustvarjalnostjo prispevajo k družbi svojega časa in prihodnosti. Občina Žalec je v petek zvečer v Domu II. Slovenskega tabora Žalec na osrednji proslavi, ki je bila tudi letos v živo, podelila Savinova odličja.
