Andraž Purg

Ujma leta 2023 še zdaleč ni pustila posledic samo na premoženju, hišah, okolju, ampak tudi v ljudeh. Usoden avgustovski dan, ki je marsikomu uničil dom in omajal varnost v življenju, se s psihološkega vidika lahko zareže v človeka že ob vsakem močnejšem deževju. Ljudje namreč podoživljamo. Duševna stiska takrat ponovno doživi svojo moč. Poplave leta 2023 niso bile le »izredne« razmere, ampak tudi izredna travmatska izkušnja.

Kakšne posledice takšni dogodki pustijo v človeku, je odvisno od različnih dejavnikov in od tega, kakšne izkušnje, odnose, zaupanje v življenje ima človek, pravi psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček iz Socio – Večgeneracijskega centra Celje.

Pečkova je v času po poplavah nudila tudi psihološko pomoč na posebnih telefonskih številkah, ki so bile takrat na voljo vsem oškodovancem.

Andraž Purg

Porušen občutek varnosti

Na posledice takšnega dogodka v človeku vplivajo tudi podobne izkušnje v preteklosti, vezi v družinah in varovalni dejavniki v življenju. »Pomembno je, ali so ljudje v neki situaciji imeli dodatno pomoč in podporo ter ali so se o tem s kom, ki jih je razumel, iskreno pogovarjali, da so imeli občutek podpore in da niso imeli občutka izgubljenosti. Smiselno je zato vedno pogledati vsakega posameznika posebej, vsako družino posebej, a tudi, kaj se je dogajalo pred tem,« dodaja Pečkova. Od vsega tega je namreč odvisno, kako bo človek po takšni travmatski izkušnji ravnal in kje se bodo pokazale posledice v obliki duševne stiske.

Izkušnja poplave, plazov, nevarnosti zaradi vremena prinaša tveganje. »Predvsem zato, ker ti dogodki porušijo človekov občutek varnosti in zaupanja v to, da je življenje varno in pravično,« pravi sogovornica. Zato mora človek težiti k ponovni vzpostaviti varnosti, saj lahko, tudi če je hiša nova in na drugi lokaciji, oseba doživlja stiske, če v sebi čuti nestabilnost in strah. Takšne težave in stiske se lahko vlečejo leta in leta in zagotovo pustijo posledice ne le v duševnem zdravju, ampak tudi fizičnem, pojasnjuje Pečkova.

Ljudi zato spodbuja k razmišljanju o tem, kaj je v življenju pomembno, kam vlagajo svojo energijo, delo in moč. Marsikdo je po poplavah prejel pomoč od ljudi, od katerih je prej nikoli ne bi pričakoval, ali pa so se številni pri tej pomoči izjemno povezali: »Takšne stvari prav tako vsebujejo elemente upanja.«

Zaradi ujme so bile hiše uničene, poškodovane, neprimerne za bivanje. A domovi »nosijo« svoje zgodbe. »Ljudje so v njih ustvarjali spomine, kar pomeni, da so ti domovi delo, trud, občutki in ljubezen številnih generacij. Nekateri težko razumejo, kaj domovi, ki so bili uničeni, v resnici pomenijo lastnikom,« dodaja Pečkova.

Andraž Purg

Strah ob vsakem neurju

Ljudje, ki še vedno živijo v hišah, ki so bile poškodovane ali poplavljene, povedo, da so v času močnega dežja v stanju povečanega stresa. Otroci sprašujejo, ali bodo morali spet sredi noči iz hiše, partner morda poskuša pomiriti partnerja, naj sredi noči ne bo paničen ob močnem deževju, pri čemer pride do napetosti, ker mora slednji ne glede na vse okoli hiše vse preveriti, da ne bo kaj narobe … Marsikdo ostaja ob deževju ponoči buden. Nenehen stres vpliva na odnose v družini. Nihče ne more vplivati na to, da se slabo vreme ne bi ponovilo, lahko pa vpliva na odnose v družinah.

»Če se o tem v družinah niso dovolj pogovarjali, krizne situacije na površje prinašajo tudi vse tiste točke, v katerih smo ljudje šibki. V odnosih se poglabljajo izzivi in v komunikaciji lahko prihaja do težav,« pojasnjuje psihologinja in poudarja pomembnost pogovorov. »Pogovori in dobri odnosi podpore ter razumevanja so lahko izredno zdravilni. Če razumevanja ni, so lahko škodljivi in boleči. Posameznik se mora zavedati, da ko je v stresu sam, je lahko v stresu tudi kdo drug v njegovi bližini,« dodaja Pečkova.

Vsak lahko v neki težki situaciji ravna drugače, zato je razumevanje drug drugega pomembno. »To, kar ljudje čutijo in o čemer razmišljajo v neki situaciji, naj iskreno ubesedijo. Ko poslušamo drugega in ga podpremo, podpremo tudi sebe. Nekdo se v stiski na situacijo odzove zaradi jeze ali nemoči. Ker v sebi ne ve, kaj naj s to jezo in nemočjo naredi, ravna iz nezavedne težnje, da to ›vrže‹ na drugega. Če se to dogaja, pogosto pride do stopnjevanja napetosti. Če se ljudje tega zavedajo, znajo sčasoma to spremeniti na bolje,« razlaga sogovornica. Vse, kar nekdo potrebuje v izrednih razmerah, so občutki nadzora, varnosti, podpore, ljubezni. In iskren pogovor ljudi zbliža.

Andraž Purg

Varen prostor razumevanja

Mnogi, ki jih ujma ni oplazila, komentirajo, da se oškodovanci »pač lahko odselijo iz poškodovanih hiš, saj so ali bodo dobili denar od države«. Ampak če bi razumeli to, kar poudarja naša sogovornica, bi se tovrstnih komentarjev vzdržali. »Mnogi ne razumejo, kaj vse so generacije preživele v teh hišah, kaj vse so ljudje vanje vložili in kaj jim ti domovi pomenijo. Način, kako se o tem pogovarjamo in kako drug drugega slišimo, ustvarja varen prostor za razumevanje ter umirjanje po takšni travmi in prostor za podporo,« pojasnjuje Pečkova.

Komunikacija tudi o teh stvareh mora biti sočutna, razumevajoča in podporna. Takoj po ujmi in tudi kasneje je bila vsem oškodovancem na voljo tudi psihološka podpora, a Slovenci smo klen narod, kar pomeni, da se veliko ljudi kljub svoji notranji stiski ni odločilo za pogovor in iskanje pomoči. »Kadar se lahko iskreno pogovarjamo z bližnjimi, ki nas slišijo, in če uspemo ustvariti podporno komunikacijo drug z drugim, je lahko tudi to dovolj. Včasih pa je dobro poiskati pomoč koga zunanjega, ki v situacijo, ki nam je povzročila travmo, ni čustveno vpleten. Če gre za globoko duševno stisko, depresijo, tesnobo ali če človek ne vidi več smisla in zaradi takšne travme razmišlja o samomoru, potem je nujno poiskati strokovno pomoč,« še poudarja Pečkova.

Andraž Purg

Ko udarijo tudi naslovi

Svoj pritisk k duševni bolečini oškodovancev v ujmi leta 2023 povzročajo tudi nekateri mediji s senzacionalističnimi naslovi, a tudi meteorologi in lovci na nevihte. Na družbenih omrežjih in spletnih straneh že vsaka nevihta ali slabša vremenska napoved pogosto nosi naslove, kot so »Prihaja huda ura«, »Spet bo hudo« ... Gre za zastrašujoče naslove, ki lahko v ljudeh stisko ponovno potisnejo na površje, zato bi morali senzacionalistični mediji in metereologi opozorila o vremenskih razmerah pisati premišljeno in predvsem iz preventivnega in ne zastrašujočega vidika.

»Ob retravmatizaciji sta živčni sistem in telo človeka, ki sliši ali prebere kaj takšnega, ves čas v stanju boja in bega. Kot da sta ves čas v notranjem vojnem stanju,« pojasnjuje Pečkova. Dodaja, da del ljudi ves čas posluša novice po takšni izkušnji, da se pripravi. A pripravljenost zaradi strahu ne prinaša nič dobrega.

»Informacije bi morale biti takšne, da ljudje vedo, kakšni so načini pomoči, da ohranijo občutek varnosti, nadzora. Da vedo, na koga se lahko obrnejo, koga lahko pokličejo, kaj lahko naredijo,« dodaja sogovornica. »V nasprotnem primeru lahko človek dobi občutek brezizhodnosti, podoživlja travmo, nima pa občutka nadzora, le strahu in tesnobe. To je zelo velik izziv za živčni sistem in telo,« pojasnjuje sogovornica.

Družbena omrežja so tudi polna posnetkov neurij, tornadov, uničenj domov. Že ko oseba, ki je doživela kaj podobnega in čuti strah, pogleda te posnetke, svojo travmo podoživlja.

Od duševne stiske do telesne bolezni

Duševne stiske, travme in njihovo podoživljanje lahko sčasoma privede do telesnih bolezni. »Ne bi rada omenjala samoizpolnjujoče se prerokbe, toda če ob ponavljajočih se stiskah kdo misli, da bo zagotovo zbolel, se to lahko zgodi. Naše misli so zelo močni ustvarjalci tega, kar se nam dogaja,« dodaja psihologinja. To velja še posebej takrat, ko nam neka situacija odvzame občutek, da je življenje varno in smiselno, kar ima konkreten učinek na naše telo, ki brez sprememb ali pomoči ne more naprej. »Marsikdo se ne zaveda, kako velik vpliv imajo naša čustva, razmišljanja in odnosi na naša telesa,« svari Pečkova. Travmo, izgubo je treba tudi odžalovati in si dovoliti čutiti žalost. Zato ljudem svetuje, naj se ne ujamemo v občutkih nemoči in v občutek žrtve v neki situaciji.

»To je zelo uničujoče za človeka, ki sicer lahko najde izhod iz situacije tudi kot zmagovalec. Pravo mojstrstvo je, kako človeka neke situacije tudi izboljšujejo in marsikaj naučijo. Če se človek nauči, kako zaceliti rane strahu in bolečine, kako ustvariti in ohraniti občutek varnosti, lahko osmisli neko izkušnjo,« dodaja psihologinja. Tako lahko lažje zadiha in zaživi po travmatski izkušnji, ki mu morda pokaže, kaj so prave vrednote v življenju, kako se poveže s svojo skupnostjo, z bližnjimi in s prijatelji ter kako ponovno zgraditi življenje takšno, kot si ga želi.