
Zbirajo se šolske potrebščine za šolarje iz Zgornje Savinjske doline
Cilj akcije je šolarjem zagotoviti šolske torbe in potrebščine za brezskrben povratek v šolske klopi.
Cilj akcije je šolarjem zagotoviti šolske torbe in potrebščine za brezskrben povratek v šolske klopi.
Tudi v občini Mozirje po poplavah v začetku meseca nadaljujejo sanacijo. Poteka pa tudi razmislek o preselitvi dela enega poplavam najbolj izpostavljenih območij v občini, in sicer naselja Loke pri Mozirju.
Po podatkih, ki jih je zbrala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je škode v gospodarstvu že približno 400 milijonov evrov. Gre za škodo, ki so jo poplave povzročile stavbam, opremi in materialu ter tudi zaradi izgube prihodka, saj marsikje proizvodnje ne bodo mogli zagnati še več tednov ali celo mesecev. »Do zdaj je oceno škode zbornici poslalo šele 124 podjetij. Končna številka bo zato nekajkrat višja. Najverjetneje jo bomo šteli v več milijardah evrov,« je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ob obisku podjetij v Zgornji Savinjski dolini, kjer je vodna ujma najbolj prizadela družbi BSH Hišni aparati in KLS Ljubno.
Cilj akcije je šolarjem zagotoviti šolske torbe in potrebščine za brezskrben povratek v šolske klopi.
Pomurski gasilci so se, kot smo že poročali, včeraj ponovno odpravili v savinjsko-šaleško regijo, kjer so v več krajih pomagali odpravljati posledice poplav. V tokratnem, že četrtem kontingentu, je sodelovalo 171 gasilcev z več kot 40 vozili, v krajih samih pa so črpali meteorno vodo, odstranjevali mulj iz kletnih in drugih skladiščnih prostorov ter te prostore tudi čistili. Pomoč pomurskih gasilcev v kraju Nazarje je v objektiv ujel Sandi Benko, ki je tudi sam pomagal prizadetim v poplavah.
Četrti kontingent se je iz Grabonoša odpravil ob 6. uri.
Malo po 22. uri je včeraj v naselju Grobelno v občini Šmarje pri Jelšah osebno vozilo trčilo v konja.
V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih objektov, skupaj s stroko in državo pretresajo možnost preselitve dveh naselij na drugo, varnejšo lokacijo v občini. Po ocenah gre za okoli 150 hiš, kjer bi zgradili suhe zadrževalnike, s tem pa prispevali k širši poplavni varnosti, je za STA dejal župan Tomaž Žohar.
Slovenijo je pred dvema mesecema pretresel dogodek iz Svetega Lovrenca pri Preboldu, kjer je v parkiranem avtu na žgočem soncu, tik ob stanovanjski hiši, zaradi toplotnega udara umrl še ne dveletni deček.
V sredo zvečer je v Rimski Toplicah postalo zagorelo v savni v hotelski sobi.
Gasilci so morali sinoči posredovati v Rimskih Toplicah. Malo pred deseto zvečer je v tamkajšnjih termah zagorela savna v hotelski sobi. OKoli dvesto hotelskih gostov so evakuirali, šest oseb pa so po poročanju Centra za obveščanje RS zaradi vdihavanja dimnih plinov prepeljali v Splošno bolnišnico Celje.
V Črni na Koroškem se je včeraj popoldne med opravljanjem sanacijskih del z ogljikovim monoksidom zastrupilo več vojakov in gasilcev. Skupaj je bilo plinu izpostavljenih kar 32 oseb, od katerih jih je osem pristalo v bolnišnici. Po prvih podatkih so vsi izven življenjske nevarnosti, kar so potrdili tudi v Slovenski vojski.
Neurje s točo je zgodaj popoldne zajelo širše območje Zreč. Divjali so hudourniški vodotoki, reka Dravinja je poplavila, voda je zalila ceste in odnesla nekaj škarp, zaradi narasle vode je ogroženih nekaj mostov. Sprožilo se je več plazov. Gmotna škoda je velika.
Številne občine, ki v nedavni ujmi niso bile prizadete, so se pridružile pobudi Skupnosti občin Slovenije (SOS) in so že nazale finančna sredstva občinam, ki te sreče niso imele. Gre za pobudo, po kateri bo višina pomoči oblikovana po formuli 1 evro na prebivalca, je dejal predsednik SOS Vladimir Prebilič.
Lastnik jih lahko z dokazili o lastništvu prevzame na PP Celje na Ljubljanski cesti 12.
Julijska neurja in avgustovske poplave so v kmetijstvu prizadejale škodo, kakršne v naši državi še ni bilo. Tudi v celjski regiji, predvsem pa v Savinjski dolini. Po besedah direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanka Jamnika bo okrevanje dolgotrajno. Država kmetom sicer obljublja finančno pomoč, a so obupani, saj se zavedajo, da je prihodnost kmetovanja zaradi vse pogostejših vremenskih ujm na vedno bolj trhlih temeljih.