arhiv NT/ Andraž Purg

Samostojni podjetniki v celjski regiji, kjer deluje približno desetina vseh slovenskih podjetnikov, so lani ohranili svojo ekonomsko moč v državi. Po podatkih, ki jih je na osnovi predloženih letnih obračunov poslovanja zbrala celjska izpostava Ajpesa, so podjetniki celjske regije v letu 2024 skupno ustvarili skoraj 6 odstotkov več prihodkov kot leto prej, za približno toliko več so zabeležili tudi odhodkov.

Poslovno leto 2024 so zaključili z neto čistim dobičkom v višini 57,4 milijona evrov, kar je za desetino več kot leto prej. Po obsegu prihodkov je bila najmočnejša dejavnost v regiji še vedno trgovina, sledili so ji gradbeništvo, ki zaposluje največ ljudi, promet in skladiščenje ter predelovalne dejavnosti.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri podjetniku v regiji je bila lani 1.540 evrov bruto in je bila za 13 evrov nižja od slovenskega povprečja. V primerjavi s plačami v družbah celjske regije so zaposleni pri podjetnikih v povprečju prejemali približno četrtino nižjo bruto plačo oz. 561 evrov manj.

Največ prihodkov ponovno ustvarili trgovci

V celjski izpostavi Ajpesa so izdelali analizo podatkov o lanskem poslovanju za 5.499 samostojnih podjetnikov, od katerih se jih je v kategorijo  majhnih uvrščalo 136, v kategoriji srednje velikih so bili le trije, drugi so se uvrstili med tako imenovane mikro podjetnike. Podjetniki 21 občin celjske regije so lani skupno ustvarili 845 milijonov evrov prihodkov in 788 milijonov evrov odhodkov. Večina prihodkov je izvirala iz prodaje, pri čemer je prevladovala prodaja na domačem trgu, ki se je v primerjavi z letom 2023 povečala za približno 7 odstotkov in je znašala 85 odstotkov vseh prihodkov podjetnikov. Prihodki od prodaje na trgu Evropske unije so znašali približno 13 odstotkov, za skoraj dve petini se je v primerjavi z letom 2023 povečala prodaja na tujih trgih zunaj Evropske unije, vendar je njen delež še vedno zanemarljiv.

K skupnim prihodkom so tudi lani največ prispevali celjski podjetniki, ki jih je bilo 1.357. Sledili so jim podjetniki iz šentjurske, žalske, konjiške in šmarske občine. Glede na dejavnost je lani največ čistih prihodkov od prodaje – znašali so 240 milijonov evrov – ustvarilo 990 podjetnikov, ki se ukvarjajo s trgovino, z vzdrževanjem in s popravilom motornih vozil. Sledili so jim gradbeniki s 188 milijoni evrov prometa. Z gradbeno dejavnostjo se ukvarja tudi največ podjetnikov v regiji. Lani jih je bilo registriranih 1.264.

Dobiček narašča

V letu 2024 je pozitivno poslovala večina oz. 4.831 podjetnikov, ki so skupaj ustvarili 61 milijonov evrov čistega dobička, kar pomeni 10-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. Z izgubo, ki je skupaj znašala 3,7 milijona evrov, je poslovno leto zaključilo 647 podjetnikov, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. Skupni pozitiven neto rezultat podjetnikov na Celjskem je bil približno 57 milijonov evrov, kar je 9,3 odstotka več kot leto prej. Največ neto čistega dobička so tudi lani ustvarili podjetniki iz celjske občine, sledili so jim podjetniki iz šentjurske, žalske in konjiške občine. Podjetniki iz vseh dejavnosti in tudi občin v regiji so sicer poslovno leto zaključili s pozitivnim izidom.

Podjetniki so v gospodarstvo celjske regije lani prispevali 7,6 odstotka vseh prihodkov in dodane vrednosti ter zaposlovali malo manj kot desetino vseh zaposlenih. Njihov delež v skupnem čistem dobičku regije je znašal 10,3 odstotka, v skupni izgubi pa 2,6 odstotka. V primerjavi z družbami so podjetniki poslovali z nižjo stopnjo zadolženosti.

Povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega je lani v regiji znašala 21.657 evrov, kar je 2,8 odstotka več od slovenskega povprečja. Med posameznimi dejavnostmi je po višini neto dodane vrednosti na zaposlenega močno izstopalo rudarstvo z 81.547 evri, sledila je dejavnost prometa in skladiščenja, kjer so podjetniki ustvarili povprečno 31.817 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega. Najvišji znesek neto dodane vrednosti na zaposlenega so dosegli podjetniki iz občine Zreče, kjer je ta znašal 27.389 evrov.