Arhiv NTRC

»Še so živi spomini na lanski občinski praznik, ko smo praznovali 60-letnico mesta in je župan Bojan Kontič zarezal v veliko torto,« se dogodkov izpred leta spominja Peter Dermol, ki zadnje leto vodi občino kot podžupan s pooblastilom.

Koronavirus je močno posegel tudi v življenje v vaši občini, poleg tega ste se morali v Velenju posloviti še od priljubljenega in dolgoletnega župana, tudi vašega mentorja.

Zadnjih 12 mesecev je bilo precej težavnih. Tisti, ki smo vodili občinsko upravo, smo morali delovati po pooblastilih župana Kontiča, ki je bil resnično velik človek, ki je znal sprejemati najtežje odločitve. Zato je bilo velikokrat težko delati v njegovem imenu. Skupna želja uprave je bila, da ne bi razočarali župana, da bi skušali voditi mesto, kot si je želel, in da bi skušali občanom nuditi vse, kar smo v tem obdobju lahko. Ko je prišla še koronakriza, je bilo teh stresnih situacij še več. Ko smo bili soočeni s karanteno v Hotelu Paka, smo se v Velenju počutili nekoliko izigrano. Enostranska odločitev vlade, da bo v hotelu v središču mesta namestila potnike iz Španije, je bila za zaposlene v občinski upravi in za občane ponižujoča. Kljub temu smo se kot lokalna skupnost odzvali in tem ljudem po najboljših močeh pomagali. Temu je sledil nov šok, napovedno množično odpuščanje v Gorenju, ki so ga naznanili tik pred praznikom dela. Morali smo se odzvati, da bi zaščitili dostojanstvo zaposlenih. Namen našega odziva je bil predvsem, da bi tudi tujim lastnikom, ki pridejo v naše okolje, pokazali, da se pri nas spoštujemo, pogovarjamo, si pomagamo in skupaj iščemo ustrezne rešitve. Izguba župana je zagotovo najbolj tragičen trenutek leta. Težko je karkoli reči ob tem. Izgubiti prijatelja, mentorja, odličnega sodelavca je velika bolečina. Vsi skupaj si želimo, da bi znali stopiti v njegove velike čevlje. Jasno je, da nihče več ne bo Bojan Kontič. Si pa vsi, ki smo vpeti v vodenje občine, želimo, da bi se Velenje tudi v prihodnje razvijalo tako, kot si mesto zasluži in kot si zaslužijo njegovi ljudje, kot bi nenazadnje želel tudi Bojan Kontič. Želim si, da bi tudi v prihodnje ohranili vrednote, ki so nas bogatile v preteklosti in ki nas bogatijo danes. Želim si, da bi bilo Velenje tudi v prihodnje srčno mesto.

Gospodarska slika je bila spomladi precej negotova, danes je nekoliko bolje. Kako ocenjujete gospodarsko sliko v občini?

V zadnjih dveh letih se je v Gorenju že nekajkrat zgodilo, da je vodstvo tik pred prazniki začelo na zaposlene izvajati pritisk. Z moralnega vidika se mi zdi to zelo vprašljivo početje. Tudi sicer je podjetje v zadnjih dveh letih izvedlo marsikatero spremembo, ena od teh je tudi, da je sedež preselilo v Ljubljano, kamor so želeli preseliti tudi režijske delavce, a so ta proces začasno ustavili. Res je, da v zadnjem času beremo predvsem o novem zaposlovanju. Zaposlujejo v proizvodnih obratih, kjer so plače večinoma minimalne. Zaposleni v režiji, ki imajo nekoliko višje plače, so medtem na čakanju in bojim se, da bodo v podjetju ugotovili, da jih ne potrebujejo, in bodo začeli odpuščati. Kljub vsemu lahko rečem, da je gospodarstvo v Savinjsko-šaleški regiji v zelo dobri kondiciji. V regiji so podjetja, ki bodo kmalu zaposlovala, veliko je razvojno naravnanih podjetji in to nas navdaja z optimizmom. Naloga občine v tem trenutku je, da nadzira in spremlja dogajanje v Gorenje, da spremlja, kaj se dogaja v Premogovniku Velenje, in da izpelje vse potrebne postopke, da se bo dolina karseda hitro in predvsem uspešno prestrukturirala.

V zadnjem obdobju različne skupine intenzivno pripravljajo strategije za prestrukturiranje regije. Kdaj se bodo te iz zapisov prelile v prakso?

To je dolgotrajen proces, ki se v našem primeru začne z zapiranjem Premogovnika Velenje. Opozorila v Gorenju, negotovosti v premogovniku in tudi v Tešu oziroma pri energetskih družbah nam jasno kažejo, da moramo regijo prestrukturirati. Že zdaj se trudimo, da bi v dolino pripeljali investitorje, ki bi ustvarili ne le nova delovna mesta, ampak tudi delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Zavedati se moramo, da so plače v premogovniku v primerjavi s plačami v proizvodnji relativno dobre – a glede na pogoje dela verjetno še vedno prenizke. Če bomo zaprli delovna mesta z 2 tisoč evri neto plače in odprli delovna mesta s tisoč evri neto plače, ne bomo ravno veliko naredili. Upam in verjamem, da bodo dokumenti, ki jih pripravljamo, končani do začetka prihodnjega leta in da bomo lahko v letu 2022 že začeli prvo fazo prestrukturiranja. Tisto, kar lahko kot lokalna skupnost izpeljemo sami, že počnemo. Urejamo poslovne cone in pripravljamo projektno dokumentacijo, ki bo osnova za črpanje evropskega denarja iz naslova prestrukturiranja regije. Želim si, da bi bili postopki na ravni države, ki so ključni, da se sredstva sprostijo, karseda hitro končani. Ključno vprašanje pri tem je, do kdaj bo v Premogovniku Velenje mogoče kopati premog, do kdaj bo Teš proizvajal elektriko iz premoga. Veliko vprašanje za nas ostaja tudi oskrba s toplotno energijo.

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku