Andraž Purg

Biti oskrbnica planinskega doma je bila njena življenjska želja. Ko je pred petimi leti zasledila razpis, da na Šmohorju iščejo novega najemnika planinskega doma, ni oklevala. Prijavila se je in bila izbrana. Čeprav je kočo prevzela med korono, ko so veljali strogi ukrepi in omejitve, se je pogumno soočila z vsemi izzivi, se trudila in vztrajala. Ni bilo lahko, a bilo je vredno, pravi. V najtežjih trenutkih so ji voljo vlivale spodbudne besede ljudi, ki so verjeli vanjo. Zlasti je hvaležna svoji družini, ki jo pri tem ves čas trdno podpira in ji pri delu v koči tudi znatno pomaga.

Uigrana ekipa

V ekipi so poleg oskrbnice Brede še njeni hčerki Karmen in Klara s partnerjema Dragom in Aljažem ter občasno še kdo. Ko so na Šmohorju večji dogodki, na pomoč priskočijo tudi prijatelji in ostala družina, pri delu Bredi pomagajo tudi študentje. »Smo uigrana ekipa, na katero se lahko zanesem in vsak dan se zahvalim, da je tako. Smo vsestranski. Klara je tudi pevka v ansamblu Vihar, glasbenik je tudi zet Drago. Skupaj nastopamo v različnih vlogah, kot kuharji, natakarji, vzdrževalci, organizatorji dogodkov, glasbeniki …« našteva Breda Lorger iz Galicije pri Žalcu, ki živi za to, kar počne.

Andraž Purg

Naporno, a kljub temu čudovito

»Če dela ne opravljaš z ljubeznijo, pri tem ne moreš biti uspešen. Eni na vse gledajo skozi zaslužek, a denar ni vse. Veliko sebe moraš dati v ta posel, če želiš, da uspeva. Delo v koči je obenem čudovito in naporno, odgovornost je velika. Tudi stroški so iz leta v leto višji, v petih letih so se povečali za trikrat. Poleg tega smo popolnoma odvisni od vremena, ki lahko pokvari načrte. Če želimo, da koča res živi in da jo ljudje radi obiskujejo, je treba vložiti ogromno truda, časa in denarja,« pravi oskrbnica, ki ji kljub vsemu ni žal, da se je odločila za ta korak. »Privlačijo me hribi in spokojnost, kakršne ne najdeš v dolini. Tu sem presrečna,« poudarja.

Andraž Purg

Izkušenj z delom v gostinstvu ji ne manjka. Preden je pred petimi leti prevzela planinski dom na Šmohorju, se je ukvarjala z dijaško prehrano v Celju, nato je bila zaposlena v gostilni v Žalcu. Med korono je pristala na čakanju in ravno tedaj se je ponudila priložnost za izpolnitev njenih sanj.

Vesela je, da v tem projektu složno in zavzeto sodeluje vsa njena družina, pravi. Trudi se, da gre v korak s časom, tako glede kulinarike kot ostale ponudbe in raznih dogodkov. Tudi v Planinskem društvu Laško so veseli, da ima dom na Šmohorju prizadevno oskrbnico s smislom za to dejavnost, zato si želijo, da bi še vrsto let uspešno sodelovali.

Okusno in domače

Planinski dom na Šmohorju slovi po odlični hrani in postrežbi. »Nudimo jedi, ki so značilne za planinske domove. Vse pripravljam in skuham sama, občasno mi pomaga fant, ki uživa v kulinariki. Poudarek je na enolončnicah oziroma jedeh na žlico,« pravi Breda. Ker je bilo med obiskovalci precejšnje povpraševanje tudi po dunajskih zrezkih in podobnih jedeh, je v ponudbo vključila tudi tovrstno hrano, a ta je na voljo predvsem ob koncih tedna, ko si vse več obiskovalcev na Šmohorju privošči nedeljsko kosilo. V slast gredo tudi njeni štruklji in »štrudelj« iz domačega vlečenega testa ter čaj iz skrbno nabranih zelišč. S priboljški so postreženi tudi štirinožci, ki so prav tako pogosti obiskovalci Šmohorja.

Andraž Purg

Na Šmohor tudi z avtodomom

Šmohor velja za vse bolj priljubljeno izletniško in pohodniško točko. Obiskujejo ga pohodniki iz bližnje in daljne okolice. Veliko jih je iz Savinjske doline, okolice Laškega, Rimskih Toplic, a tudi od drugod. Vedno več je tudi kolesarjev in mladih družin, med obiskovalci je tudi veliko invalidov in otrok s posebnimi potrebami, opaža Breda. »Za otroke imamo na voljo velik prostor z igrali, kjer lahko brezskrbno uživajo v naravi. Odrasli se lahko preizkusijo v športnih dejavnostih, saj imamo urejen prostor za odbojko, nogomet, rusko kegljanje ...«

Odkar je Občina Laško lani na Šmohorju uredila tudi parkirišče za avtodome, je vse več tudi tujih gostov, zlasti Italijanov. Pomembna pridobitev bo tudi prostor s sanitarijami in tuši, ki ga laški planinci gradijo ob planinskem domu. »Trudimo se, da bi gostom ugodili v čim večji meri,« pravi Lorgerjeva.

Kot velika družina

Med pohodniki je več starejših kot mlajših, opaža Breda. »Eni se takoj odpravijo nazaj v dolino, drugi si naročijo pijačo, se usedejo pod lipo in uživajo v miru, tretji bi se radi pogovarjali … Včasih pride kdo potrt, a domov gre vesel in potolažen. Nenazadnje sem tu zaradi ljudi, da jim vlijem dobro voljo in da jih razvedrim,« pravi oskrbnica doma na Šmohorju. Kar nekaj je tudi stalnih gostov, ki Šmohor obiščejo tudi večkrat na teden. »Postali smo že pravi prijatelji. Za 8. marec me vedno razveselijo z rožico. Ob okroglem jubileju so me presenetili s torto in šopki. Radi se imamo, kot bi bili družina,« je hvaležna Breda.

Vzdušje na Šmohorju je vedno prijetno. Ob pomembnejših športnih dogodkih, kot so televizijski prenosi smučarskih tekem, v domu vlada tudi navijaško vzdušje. Kot pravi Breda, marsikdo pride na Šmohor samo zato, da v koči spremlja tekmo. »Naši gostje so večinoma dobrovoljni in pozitivno naravnani. ›Zateženih‹ ljudi tu ni. Kar pomeni, da je v hribih tudi s tega vidika še neokrnjen svet, medtem ko je v dolini ogromno nestrpnosti, ljudje so živčni in brez potrpljenja, vsem se nekam mudi …« opaža in priznava, da zato komaj čaka, da se vrne na Šmohor v mir in neokrnjeno naravo.

Andraž Purg