To prinaša celjska prometna strategija!
Celjski občinski svetniki so potrdili celostno prometno strategijo, ki je osrednji dokument za strateško načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti.
Osnovni temelj je izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje, javni prevoz ter druge okolju in prostoru prijaznejše oblike mobilnosti. Cilj strategije je tudi zmanjšati prekomerni osebni motorni promet ter prebivalke in prebivalce spodbuditi k izbiri trajnostnih prevoznih sredstev na vsakodnevnih poteh.
Kaj občina predvideva na tem področju?
V enoletno pripravo strategije je bila vključena tudi javnost. Občina je pri pripravi sodelovala tudi s konzorcijem izvajalcev z izkušnjami na področju priprave prometnih strategij in rešitev. Konzorcij je bil izbran na javnem razpisu. Gre za Regionalno razvojno agencijo ljubljanske urbane regije, Inštitut za politike prostora in Ljubljanski urbanistični zavod. V pripravi strategije so bili med drugim opravljeni analiza stanja, anketa, razprave z občani in javno zbiranje pobud.
Preveč odvisni od avtomobilov
»Večina prebivalcev celjske občine za vsakodnevno pot v službo, šolo, do trgovine in drugih storitev še vedno uporablja lasten osebni avtomobil, kar je v primeru daljših poti v druge občine in regije (npr. do Ljubljane in Maribora) povsem razumljivo. Število registriranih osebnih vozil na tisoč prebivalcev je v celjski občini med letoma 2013 in 2023 naraslo za 12,4 odstotka. 22 odstotkov prebivalcev Celja uporablja osebni avtomobil za pot v šolo, za pot na delo 63 odstotkov, do trgovine in drugih storitev v okolici doma 52 odstotkov in do večjih trgovskih središč 89 odstotkov prebivalcev. To je pokazala anketa. 83 odstotkov poti do Ljubljane oziroma 77 odstotkov do Maribora je opravljenih z osebnimi vozili, poleg tega z osebnimi vozili do območja železniške in avtobusne postaje Celje dostopa tudi približno 45 odstotkov potnikov, ki pot od tam nadaljujejo z javnim potniškim prometom,« pojasnjujejo v občini v dokumentu o prometni strategiji.
Dodajajo, da se velik delež uporabe osebnih vozil odraža tudi pri težavah na področju mirujočega prometa, zlasti v večjih stanovanjskih soseskah in središču Celja. Tam je zasedenost parkirnih mest zelo visoka oziroma je v popoldanskem in nočnem času zmogljivost parkirnih mest celo presežena.
»Velik delež uporabe osebnih vozil in s tem povezane težave s parkiranjem so tudi posledica slabše organiziranega in časovno nekonkurenčnega javnega potniškega prometa, ki ga za opravljanje vsakodnevnih potovanj uporablja zgolj manjši delež prebivalcev,« dodajajo na Mestni občini Celje.
Izboljšanje javnega potniškega prometa?
Anketa je še pokazala, da je delež uporabe javnega potniškega prometa za pot v Ljubljano 11-odstoten, medtem ko je za potovanja znotraj občine oziroma za poti do Maribora delež uporabe javnega potniškega prometa še znatno nižji.
»Kljub precej neugodni strukturi mobilnosti je spodbudno, da se večina prebivalcev, ki so sodelovali v anketi o potovalnih navadah, strinja, da je treba v Celju izboljšati pogoje za varno in udobno hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa ter da je treba trajnostne načine potovanj bistveno bolj spodbujati oziroma ljudi o njih izobraževati ter osveščati,« poudarjajo v občini.
V strategiji, katere akcijski načrt je izdelan za sedemletno obdobje, je tako oblikovana vizija razvoja prometa v Celju. V akcijski načrt so vključeni tudi nekateri ukrepi, ki niso v pristojnosti celjske občine, kot je obnova avtobusne in železniške postaje. Načrt vsebuje 79 ukrepov, od tega 13 ukrepov s področja hoje, 11 ukrepov s področja kolesarjenja, 14 ukrepov s področja javnega potniškega prometa, 29 ukrepov s področja motornega prometa in 12 ukrepov s področja celostnega prometnega načrtovanja. Vizija torej temelji na omenjenih petih stebrih mobilnosti.
Od pešpoti do delitve vozil
Snovalci strategije želijo v Celju urediti varno, privlačno in povezano omrežje pešpoti, s tem želijo povečati območje za pešce z omejitvijo avtomobilskega prometa v mestnem jedru. Hkrati želijo zagotoviti tudi povezane in varne pešpoti z ustrezno infrastrukturo za ranljive skupin, kot so otroci, starejši, gibalno in senzorično ovirane osebe.
Na področju kolesarjenja se obeta vzpostavitev celovitega omrežja povezanih kolesarskih poti, ki povezujejo mestne četrti, zaledne kraje in sosednje občine. Ob tem naj bi občina zagotovila dostopne pogoje za hranjenje in uporabo koles z namestitvijo kolesarnic, stojal ter z izboljšanjem sistema izposoje koles. Na področju javnega potniškega prometa naj bi oblikovali sodobno, povezano in dostopno mrežo z omogočanjem kombiniranja različnih oblik prevoza. Strategija predvideva tudi izboljšanje linij, pokritost zalednih območij in uvedbo prilagodljivih sistemov, kot so prevozi na klic.
Cilji strategije so tudi zmanjšanje odvisnosti od osebnih avtomobilov na ravni celotne občine, s tem posledično zmanjšanje negativne vplive motornega prometa na okolje. Predvideni so omejevanje tranzitnega prometa skozi mestno jedro in stanovanjska območja, razvoj trajnostne parkirne politike z uvedbo večmodalnih sistemov »parkiraj in odpelji«, optimizacijo garažnih hiš in parkirnih režimov ter spodbujanje alternativne oblike mobilnosti, kot sta e-mobilnost in t. i. carsharing.
Eden od stebrov strategije je tudi celostno prometno načrtovanje, ki med drugim predvideva razvoj mestnih območij, kjer so osnovne storitve dostopne brez uporabe avtomobila.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
