Poplave, ki so spremenile Savinjsko dolino: kaj je danes drugače?
4. avgust 2023. Uničujoče poplave so tistega dne spremenile videz večjega dela savinjske regije in uničile številne domove. Kaj je danes drugače?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob tretji obletnici so nekateri protipoplavni ukrepi na našem območju že izvedeni, a strah pred ponovno ujmo v ljudeh še vedno ostaja.
Poplave in zemeljski plazovi so takrat prizadeli kar 183 od 212 slovenskih občin. Največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije je povzročila skoraj tri milijarde evrov neposredne škode.
Vsi do zdaj že izvedeni protipoplavni ukrepi v celotni savinjski regiji so preobsežni, da bi jih zajeli, pregledali pa smo najbolj ključne.
Država in številne občine, ki jih je uničujoča poplava avgusta leta 2023 prizadela, so v nekaterih primerih še vedno v sprejemanju prostorskih aktov, ki bodo omogočili nadaljnje ukrepe, ki še morajo biti izvedeni.
Celje varnejše, a še ne gradbeno odporno
Samo na območju Celja so bile večmilijonske naložbe, med drugim tudi v polulski most, ki so ga odprli pred dnevi in ki je zelo pomemben del protipoplavnih ukrepov v knežjem mestu.
V Celju je bila v zadnjem času zaradi pretočnosti urejena struga Koprivnice in Lahovniškega potoka. Na območju Voglajne pri Čretu so bili prav tako izvedeni ukrepi za večjo pretočnost, končana so tudi dela, protipoplavni zidovi in nasipi v strugi Ločnice.
V Hudičevem grabnu so izvedene prodne pregrade za zadrževanje plavin in zmanjšanje hudourniške ogroženosti. Razširjena je tudi struga Dajnice, kjer so obnovili tri mostove.
Celotna vrednost petih ključnih protipoplavnih ukrepov v Celju, ki so financiranih iz načrta za okrevanje in odpornost, vlagateljica pa je Direkcija RS za vodo, je znašala okoli 25 milijonov evrov.
Župan Celja Matija Kovač omenja, da so končana tudi določena sanacijska dela v strugi Savinje, vključno z ojačano desno nabrežino.
Kaj sledi?
»Lani so bila izvedena tudi nekatera manjša dela na drugih vodotokih. Letos načrtujemo še sanacijo vodotoka v krajevni skupnosti Trnovlje. Potem pa prihaja faza snovanja novih projektov, ki bodo celovito odgovarjali na izzive poplavne ogroženosti mesta,« dodaja župan.
»Podnebne spremembe namreč prinašajo bistveno večje pretoke, predvsem Savinje. Na ta problem se moramo odzvati še z nekaterimi zamenjavami mostov in z drugimi ukrepi, ki so vezani na savinjsko nabrežje in zavarovanje stavb, ki so posebnega družbenega pomena in so v samem središču Celja,« še omenja Kovač.
Dodaja da je večina urbanega dela Celja glede na aktualne poplavne karte iz letošnjega leta poplavno ogrožena.
»Tako, da v prihodnosti ne bo šlo zgolj za določene protipoplavne ukrepe, ki se nanašajo na večjo pretočnost Savinje, ampak tudi za gradbeno odpornost.
Nekateri že v novih hišah
Občina Ljubno se je kot ena izmed prvih odzvala po uničujočih poplavah leta 2023. Prve družine so se že lani lotile gradenj novih hiš na drugih lokacijah, nekatere gradnje so že tik pred koncem.
Občina je pripravila tudi spremembe prostorskih aktov in prekategorizacijo zemljišč za več kot 14 dodatnih objektov, za katere se je naknadno izkazalo, da so poplavno ogroženi.
V poplavah leta 2023 je bila ena izmed najbolj prizadetih občina Braslovče, kjer za poplavljence urejajo novo zemljišče v Rakovljah. Tam bo na voljo 98 parcel.
Od poplav so v tej občini izvedli že nekaj protipoplavnih ukrepov na različnih vodotokih, največji protipoplavni projekt je denimo ureditev struge in brežin od Ločice do Letuša, ki je vreden kar 25 milijonov evrov.
Od Malih Braslovč do Grobelskega mosta bo na približno osmih kilometrih Savinje brežina na nekaterih delih razširjena za celo strugo.
Predstavniki Službe za obnovo po poplavah in plazovih, ki je zdaj notranja enota Ministrstva RS za okolje in prostor, so se spomladi sestali tudi s predstavniki Šmartnega ob Paki.
Tudi tam je nekaj stavb, ki jih bo treba preseliti, zato so se na občinski ravni dogovarjali o pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter o postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja za gospodarsko infrastrukturo za osem nadomestitvenih objektov.
Občina Šoštanj je aprila začela izvajati dela na področju gospodarske javne infrastrukture, predvidene v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Vile Široko.
Ta korak je omogočil lastnikom, da pridobijo gradbena dovoljenja in začnejo graditi nove domove. S tem je Občina Šoštanj postala prva občina, v kateri se začenja komunalna ureditev večjega območja za nadomestitvene objekte po poplavah leta 2023.
Že desetkrat pod vodo
Občina Laško spada med najbolj poplavno ogrožena območja v državi. Narasle vode so v preteklosti povzročile ogromno škode. Poplave niso prizanašale ne mestu Laško ne drugim delom občine. Od leta 1990 so bili že desetkrat pod vodo, od tega sedemkrat v zadnjih petnajstih letih.
Dodatni ukrepi na območju Debra ter med Laškim in Udmatom bi morali biti po prvotnih načrtih že končani, a junija smo poročali, da je vprašanje, ali se bodo na Savinji sploh začeli.
Za izboljšanje poplavne varnosti so na območju občine Laško predvideni trije ključni protipoplavni ukrepi, in sicer ureditev Savinje pod Laškim (II. etapa), ureditev Savinje med Laškim in Udmatom z ureditvijo Radoblje (III. etapa) ter protipoplavni ukrepi na Rečici v Debru.
Vlagateljica vseh treh odsekov je Direkcija Republike Slovenije za vode. Medtem ko se projekt na Rečici v Debru bliža izvedbi, se pri ukrepih na Savinji pojavljajo nove negotovosti.
Kot smo poročali junija, je Direkcija RS za vode namreč napovedala ponovno preverjanje upravičenosti posameznih ureditev z vidika učinkovitosti in razmerja med stroški ter pričakovanimi učinki zmanjševanja poplavne ogroženosti.
»Popolne varnosti ni!«
Sedanji vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer, ki je zdaj eden ključnih ljudi pri protipoplavnih ukrepih na ravni državi, dodaja, da po zadnjih poplavah v Sloveniji država ni naredila še vsega na poplavni varnosti.
»V večini je šlo za sanacijo, vzpostavljanje pretokov ali ureditev v prvotno stanje. Pravi ukrepi še niso bili naslovljeni,« dodaja.
A omenja, da so dosedanji projekti bili vseeno dobro izvedeni, toda veliko dela državo še vedno čaka: »Čeprav popolne poplavne varnosti ne moremo zagotoviti.«
»Med ukrepi moramo slediti tudi temu, da enostavno ne bomo na poplavnih območjih gradili. Hkrati pa moramo maksimalno zaščititi že obstoječe objekte na poplavnih območjih. V tem delu naš čaka torej poplavno odporna gradnja,« je jasen Kramer.
Omenja tudi nujnost suhih zadrževalnikov.
»Treba je slediti naravi. Kontrolirati moramo razlivanje na določenem območju, ne smemo pustiti, da voda steče tako, da naredi škodo. Torej, če bomo vodo zadržali nekje, bomo zaščitili velike površine, voda bo nato stekla nazaj v reko, ne pa naprej in povzročala škode. To je dejstvo. Stihijsko razlivanje pa uničuje kmetijske površine in domove.«
Na vprašanje, katera občina v Savinjski regiji je trenutno po ukrepih po letu 2023 najbolj varna in katera ni, ni točnega odgovora, pravi Kramer, tudi zaradi različnosti protipoplavnih ukrepov.
»Pomembno je to, da včasih so bile dolgotrajne padavine, zdaj pa lokalno in nenadoma na manjšem območju pride do večje količine intenzivnih padavin, tako, da določen ukrep morda niti ni tako učinkovit. »Občine, ki bi bila pred poplavami res varna, na žalost ni.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
