Novi tednik
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Pomlad kliče: »Hops na kolo!«


Barbara Furman
24. 3. 2025, 15.21
Posodobljeno
15:37
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Ste že kolesarili med nasadi hmelja, v objemu zelenega zlata? Tovrstno izkušnjo lahko med drugim doživite v žalski lokalni skupnosti.

HMELJKO 1.jpg
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec
Zanimanje za kolesarski turizem se povečuje tudi v Spodnji Savinjski dolini.

Kot so povedali v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT), so v Spodnji Savinjski dolini najlepša doživetja vselej tudi na dosegu – noge! Na voljo je 18 kolesarskih izletov na 19 dobro označenih kolesarskih cestnih poteh, ki so skupaj dolge približno 50 kilometrov in z višinskimi razponi do več kot 600 metrov. Od lani je kolesarska infrastruktura bogatejša še za kolesarsko stezo med Celjem in Žalcem.

Po večletnem potrpežljivem čakanju so številni ljubitelji kolesarjenja v začetku lanskega septembra dočakali odprtje skoraj 11 kilometrov dolge kolesarske steze med Žalcem in Celjem. Na slovesnosti ob odprtju so jo skupaj prekolesarili ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ter celjski in žalski župan Matija Kovač in Janko Kos.

Kje se vije?

Nova kolesarska steza, ki je speljana od Špice v Celju do mostu čez Savinjo v Šeščah, je dolga 10,8 km, njen večji del poteka po območju žalske občine. Kot so pojasnili v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, steza prečka potoka Lava in Struga, potem pri ribniku Vrbje v Bio parku zavije proti mostu v Šeščah. Kmalu naj bi kolesarsko pot nadgradili tako, da bo pri mostu pri celjski Špici povezala levi in desni breg reke Savinje.

Ureditev kolesarske poti je stala približno 4,5 milijona evrov, glavnino denarja je zagotovila država, Občina Žalec je v sklopu dogovora za razvoj regij prispevala 1,6 milijona evrov. Kot poudarjajo v žalski občinski upravi, najnovejšo pridobitev občani ne uporabljajo le v rekreativne namene, ampak tudi za dnevne migracije. Zato predstavlja pomemben premik v razvoju trajnostne mobilnosti.

zalec 1.jpg
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec
Bolj toplo in sončno vreme vabi na kolo!

Najboljši gostitelj

Občina Žalec je naziv zelena destinacija prejela med prvimi v Sloveniji. Z leti je prerasla v eno od najbolj celovitih kolesarskih destinacij pri nas, ki je po navedbah žalskega turističnoinformacijskega centra (Tic) prijazna tako za kolesarske družine, v katerih si eni na potepu pomagajo z električnim pogonom, drugi le z lastnimi mišicami, tretji morda šele s kolesarskim triciklom, kot tudi za resne rekreativce, ki imajo na voljo dobro označene cestne poti za preverjanje lastne pripravljenosti ali občasne tekmovalne izzive.

Na Žalskem beležijo naraščajoče zanimanje za rekreativno kolesarjenje tako med domačini kot obiskovalci od drugod. »Žalec je vedno bolj prepoznaven tudi na kolesarskem športnem zemljevidu, saj že nekaj let gostimo start etape dirke Po Sloveniji, ki v naše mesto pripelje karavano odličnih profesionalnih kolesarjev, na mestne ulice pa privabi številne navdušene navijače iz naših krajev in tudi od drugod. Lani je Občina Žalec prejela laskavi naziv naj gostitelja dirke Po Sloveniji, na kar smo še posebej ponosni,« poudarja Mojca Žnidar, pomočnica direktorja za področje turizma v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec.

18 kolesarskih izletov

V Turističnoinformacijskem centru Žalec beležijo precejšnje zanimanje za njihov kolesarski program Hops na kolo, ki ponuja možnosti kolesarjenja med hmeljišči, gorsko kolesarjenje ter kolesarjenje po cestnih kolesarskih poteh.

V prostorih Tica je obiskovalcem na voljo kolesarska karta Spodnje Savinjske doline, ki ponuja predloge za 18 zanimivih kolesarskih izletov po dolini, od manj do bolj zahtevnih. »Pogosto se odločijo za kolesarjenje med hmeljišči ter po krožnih poteh, na katerih si lahko ogledajo zanimivosti Žalca, kot sta fontana piva in ekomuzej pivovarstva in hmeljarstva. Nekateri se odločijo za kolesarjenje po dveh označenih kolesarskih poteh – ena je dolga 29 kilometrov, druga 17. Tisti, ki želijo Spodnjo Savinjsko dolino videti z višine in ob tem preveriti še svojo kolesarsko kondicijo, se lahko povzpnejo na Hom, Mrzlico ali Kal,« še pojasni Mojca Žnidar.

Za kolesarske potepe imajo izposojo kolesa v sistemu Kolesce, ki ga nameravajo posodabljati in nadgrajevati. Med priljubljene dogodke sodi prireditev Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, ki jo zadnji junijski konec tedna pripravi ZKŠT Žalec v sodelovanju z drugimi občinami Spodnje Savinjske doline. Številni ljubitelji kolesarstva se odpravijo na 50 kilometrov dolgo kolesarjenje iz Žalca do Prebolda, Tabora, Vranskega, Braslovč, mimo Polzele nazaj do Žalca, kjer se kolesarji družijo pri Fontani piva Zeleno zlato.

zalec 2.jpg
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec
Kolesarjenje med hmeljišči je posebno doživetje.

Kdo nam je za zgled?

Kot še poudarjajo v žalskem Ticu, se kolesarski turizem v Evropi hitro razvija, pri čemer Nizozemska in Danska izstopata z razvito infrastrukturo, s trajnostnimi kolesarskimi potmi in povezavami z naravnimi lepotami. Avstrija in Italija ponujata tematske poti, ki vključujejo zgodovinske in kulturne točke. Nemčija in Francija nudita odlično podporo kolesarjem, vključno s postajami za izposojo koles in z restavracijami, prilagojenimi kolesarjem. In kako je pri nas?

»Slovenija je še v razvoju, vendar že ponuja številne čudovite kolesarske poti, predvsem na območju Alp in ob reki Soči, tudi v Spodnji Savinjski dolini se kolesarski turizem v zadnjih letih vedno bolj razvija, v primerjavi z omenjenimi evropskimi državami zaostajamo glede urejene kolesarske infrastrukture, kot so servisi in postaje za izposojo koles,« poudarjajo v žalskem Ticu in dodajajo, da je povezovanje kolesarjenja z zelenim turizmom in s trajnostnim pristopom tudi pri nas v porastu. Izzivi nadaljnjega razvoja temeljijo predvsem na izboljšanju kolesarske infrastrukture ter povezovanju med regijami za izboljšanje celovitega turističnega produkta.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.