© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Peter Pšaker: "Že dunajski dvor je vedel, kje rastejo dobra jabolka"


novi-tednik
Barbara Furman
24. 1. 2026, 05.00
Posodobljeno
26. 01. 2026 · 08:12
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ekološka kmetija Pšaker s Podvrha pri Braslovčah z jabolki oskrbuje tudi veliko vrtcev in šol.

peter pšaker 1.jpg
Nik Jarh
Peter Pšaker se že šestnajst let ukvarja z ekološko pridelavo jabolk.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Klepetala sva ob okusnem jabolčniku – tolkec mu pravijo Savinjčani. »Takšno ime je dobil, ker včasih jabolk pred stiskanjem niso mleli, ampak so jih stolkli s posebnim batom,« pojasni Peter Pšaker, lastnik Ekološke kmetije Pšaker pod Dobroveljsko planoto v bližini Braslovškega jezera. »Da je tukaj odlična lega za gojenje jablan, so vedeli že naši predniki. Moj stari oče je imel tu nasad starih visokodebelnih sort jablan. Jabolka je prideloval na konvencionalen način in iz njih pripravljal jabolčnik, kis in žganje,« doda sogovornik, ki tradicijo prednikov uspešno nadaljuje na ekološki način.

 Odraščal je v Parižljah. Ko je bil star dvajset let, so se z družino preselili na posestvo starega očeta. »Že v mladosti sem govoril, da želim postati kmet. Željo sem si le delno uresničil, saj sem za polovični delovni čas zaposlen v kmetijskosvetovalni službi,« pravi Peter Pšaker, ki se je pred šestnajstimi leti začel ukvarjati z ekološko pridelavo jabolk. V štiri hektarje velikem nasadu goji približno deset tisoč jablan sort topaz, opal, ametist in sirius, ki so naravno tolerantne oziroma odporne na glivično bolezen jablanov škrlup,« pravi.

Preberite še

Nadležen jabolčni zavijač

Ker so podnebne razmere vedno bolj nepredvidljive in skrajne, je nasad pokrit z mrežo, ki ga varuje pred točo, v njem sta urejena namakalni sistem in sistem za oroševanje kot zaščita pred spomladansko pozebo. »Na voljo imamo dovolj vode, saj je v bližini Braslovško jezero, iz katerega črpamo glavnino potrebne vode.«

peter pšaker 3.jpg
Nik Jarh
Ob nasadu jablan so čebelji panji.

Ekološko kmetovanje je, še poudarja sogovornik, način življenja, ki zahteva veliko časa, znanja in truda. Nasad jablan je živ ekosistem, v katerem so prisotne tako koristne kot tudi škodljive vrste žuželk, kot je denimo jabolčni zavijač oziroma jabolčni črv, ki povzroča črvivost jabolk. »Proti njemu se borimo z naravnimi sredstvi na biotičen način brez insekticidov. Odganjamo jih tako, da pred začetkom cvetenja jablan v nasad obesimo »dispenzorje, v katerih je feromonski trakec, ki zbega samčke jabolčnega zavijača pri iskanju samičk v času parjenja. Neoplojene samičke odlagajo neoplojene jajčeca, iz katerih se ne razvije ličinka, ki povzroča črvivost plodov. Po potrebi uporabimo tudi virus granuloze, ki uničujejo ličinke zavijača, a ga moramo ujeti, preden se zavrta v sredico jabolka,« še pojasni Peter.

Naravna zaščita

Ko se temperature spustijo pod ledišče, kljub urejenem sistemu zaščite pred pozebo, Peter ne spi mirno. »Sistem mora delovati brezhibno, zato ga morem ves čas nadzorovati. Če se kaj zalomi, je lahko škoda večja, kot bi jo povzročila pozeba.«

eko_kmetija_Psaker_15_1_2026_foto_Nik_Jarh_11.jpg
Nik Jarh
Nasad jabolk je pred točo zaščiten z mrežo.
Proti različnim boleznim v nasadu se borijo z naravnimi sredstvi. Najpogosteje uporabljajo žvepleno apneno brozgo, v omejeni količini tudi baker. »Pri ekološki pridelavi jabolk ne uporabljamo nobenih herbicidov, rastnih hormonov ali zaviralcev rasti. V nasadu si prizadevamo ohranjati naravno ravnovesje ter prisotnost koristnih žuželk, ki pomembno prispevajo k zdravju nasada. Ne uporabljamo herbicidov, temveč podrast zatiramo mehansko. Kar pomeni, da moramo pogosto zavihati rokave, saj je pas v vrsti pod drevesi potrebno okopati ali mulčiti. Prva leta smo ga okopavali ročno, zdaj to počne stroj. Prizadevamo si, da tla v nasadu ohranjamo živa in rodovitna.« doda Peter in prizna, da jim veliko skrbi povzroča voluhar, ki lahko v nasadu povzroči veliko škodo. Lovi jih s pastmi.

Zadovoljni s prodajo

Jabolka obirajo ročno, zložijo jih v zaboje in hranijo v hladilnici. Prodajo največ namiznih jabolk, kupci radi posegajo tudi po njihovem jabolčnem soku, jabolčnem vinu oziroma jabolčniku ter jabolčnem kisu. Prodajajo tudi posušene jabolčne krogce. »Ta hrustljav in zdrav prigrizek imajo še posebej radi otroci. Z jabolki oskrbujemo večino osnovnih šol in vrtcev na našem območju. To so naši pomembni kupci, saj polovico pridelka prodamo njim. Odjemalce imamo tudi v drugih krajih Slovenije, med njimi prevladujejo mlade družine, bolj izobraženi in osveščeni ljudje. Cene ekološko pridelanih jabolk niso bistveno višje. Menim, da mora biti cena takšna, da sta zadovoljna tako kupec kot prodajalec,« je prepričan Peter, saj ima ekološko pridelano jabolko več mineralov in vitaminov ter drugih koristnih hranil, prav tako je bolj polnega okusa.

eko_kmetija_Psaker_15_1_2026_foto_Nik_Jarh_33.jpg
Nik Jarh
Največ prodajo namiznih jabolk.

»Ni vsako jabolko dobro,« poudari. V okviru projekta Eko gajbico, prosim so postavili linijo za predelavo jabolk, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše stiskanje jabolk v sok. Svojo storitev pa ponujajo tudi drugim pridelovalcem jabolk.

Ljubljenček Vili

V Sloveniji imamo po njegovem mnenju dobre naravne pogoje za pridelavo jabolk. In to že od nekdaj. »Oče mi je pripovedoval, da se je dunajski dvor v času Marije Terezije oskrboval z jabolki s Štajerske. Vedeli so, da so jabolka iz tega okolja bolj aromatična in boljšega okusa. Na to najbolj vplivajo tla in podnebje, svoje pa doda še ekološki način pridelave. Potrošniki se tega ne zavedajo dovolj.«

eko_kmetija_Psaker_15_1_2026_foto_Nik_Jarh_35.jpg
Nik Jarh
Pri Pšakerjevih imajo ljubljenčka Vilija.

Prizadevajo si, da bi bilo življenje na njihovi ekološki kmetiji čim bolj v sozvočju z naravo. Ob sadovnjaku je manjši ribnik, ki predstavlja odličen ekosistem za žuželke in močvirske rastline, na njegovem robu stojijo nakladni panji, v katerih domujejo čebele. Imajo tudi jezersko-solčavske ovce, mojo posebno pozornost je pritegnil prašič Vili, ki je ljubljenček na kmetiji.

eko_kmetija_Psaker_15_1_2026_foto_Nik_Jarh_39.jpg
Nik Jarh
Ljudje imajo radi tudi njihov jabolčnik.

»Zavedamo se, da je zelo pomembno, da potrošniki lahko zaupajo v poreklo in kakovost ekološke hrane. Obiskovalcem z veseljem predstavimo naš način kmetovanja in naš pogled na življenje, s čimer krepimo obojestransko zaupanje. Veliko nam pomeni zadovoljstvo naših strank, ki znajo ceniti tudi naš trud, ki ga vlagamo v ekološko pridelavo,« je dodal Peter Pšaker.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.