Andraž Purg

Večkrat v svojih govorih poudari, da je ponosen na Celje. Tudi v intervjujih tega ne more skriti. Ponosen je predvsem na spremembe v skupnosti, ki se kažejo v odnosih, procesih dela in sproščenosti.

· Slovenija

Celjan o parkiranju pred tem vrtcem na Lavi: »Stanje je nevzdržno!«

Govori o dobrem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in z mestnimi četrtmi, tudi o sodelovanju z občani pri participativnem proračunu, ki je ponovno pozitivno presenetil, ter o načrtovanju projektov, sodelovanju z državnimi organi ter o pogovoru z mestnimi svetniki in občani, ki mu kdaj kakšen predlog napišejo kar na družbenem omrežju.

»Na to sproščenost in na občutek, da se za dobro Celja lahko pogovarjamo brez vnaprej postavljenih političnih predpostavk, smo lahko ponosni vsi. Ponosen sem še na to, da se tudi moji sodelavci v občini in javnih podjetjih vedno bolj neobremenjeno odzivajo ljudem. To sem želel v tem mandatu in mislim, da mi je tudi uspelo,« dodaja Kovač. 

V Celju se marsikaj spreminja, v izvedbi so številne naložbe tako v infrastrukturo kot protipoplavne ukrepe. Res je tudi, da smo v volilnem letu. Je katera od teh naložb povezana s tem?

Naložbe kažejo, da smo odzivna skupnost, ki je usmerjena predvsem v prihodnost, ki bo boljša za vse. Vidi se, da se marsikaj premika. Drži, da je volilno leto, ampak morate vedeti, da sta proračuna za letos in prihodnje leto zelo naložbeno usmerjena in tudi rekordno visoka, predvsem zato, ker smo na vrhuncu cikla evropske finančne perspektive, ne zaradi volitev.

Evropski kohezijski denar je za občine trenutno glavni naložbeni vir. Sredstva, ki jih dobivamo iz povprečnine, lahko namenjamo za delovanje sistema naših zavodov, šol, vrtcev, za subvencije. Za naložbe potrebujemo evropski denar in ker smo trenutno v času, ko smo projekte na terenu začeli uresničevati ali zaključevati, je zato največ odprtih gradbišč. Tako da to ni povezano z volilnim letom, ampak z evropskim naložbenim obdobjem, ki bo trajalo do leta 2027. Seveda bo finančna perspektiva dejansko trajala do leta 2029, tako da nas čaka še kar nekaj naložb. Tako državni kot evropski razpisi so imeli takšno časovno značilnost, da se letos res največ dogaja.

Ob tem bi še dodal, da smo leta 2022 mandat začeli s precej malo izdelanimi projekti, torej takšnimi, ki bi jih lahko začeli izvajati takoj. Prizidek k II. osnovni šoli je tak primer, ki je bil dolga leta na žalost le projekt na papirju. Z nekaj popravki smo uspeli zdaj priti do uresničitve. Podobno je s projektom novogradnje Vrtca Čira Čara.

Tudi nekatere ceste so prava gradbišča ....

Del je res največ na področju cestne infrastrukture, saj je bilo tudi na tem področju pred leti zatišje. Še vedno je velika »bolečina« predvsem obvoznica, ki v prostor še niti ni umeščena. Državni prostorski načrt je v izdelavi, torej se zadeve vendarle premikajo. V Celju je sicer najbolj opazna gradnja protipoplavnih ukrepov. Večina jih je že končanih, nekaj jih še čaka. Pri tem občina prispeva delež. Denimo pri novem mostu pri Topru je naložba občine milijon evrov, in sicer v cestno infrastrukturo, krožišče ter pločnike.

Izvedba protipoplavnih ukrepov se mi zdi pomemben cikel, ki ga ne bi bilo brez dobrega sodelovanja z državo. Ena takšnih naložb je preplastitev Mariborske ceste, ki je prav tako plod usklajevanja z državo in občinami ob avtocesti, ki so prizadete zaradi intenzivne prenove štajerske avtoceste proti Mariboru.

V teh zastojih je veliko prometa preusmerjenega na lokalne ceste in vsaka občina od Slovenskih Konjic do Celja je imela zahteve, kaj je treba urediti. Lani so druge občine ta dela že izvedle, nas je letos čakala preplastitev Mariborske ceste, ki je hkrati pomembna naložba za življenje mesta, trgovskih središč in industrije. In vesel sem, da nam je to uspelo.

Pomembna večna tema za Celje je gospodarstvo. Se tu obetajo še kakšni premiki?

Na področju gospodarske infrastrukture ima Celje tri ključne zgodbe. Prva je končana Ekonomsko-poslovna cona Trnovlje, ki smo jo uredili v preteklih dveh letih. Uspeli smo prodati zemljišča in vlagatelji imajo zdaj časovne roke za izvedbo projektov. Hkrati končujemo gradnjo nove cone ob Bežigrajski cesti, pri čemer iščemo nove podjetniške ideje. Cona bo komunalno opremljena in namenjena manjšim ter srednje velikim podjetjem.

· Slovenija

Pomembno za Celje: kmalu rušenje mostu na Polulah in nove zapore

Z Obrtno-podjetniško zbornico Celje smo izvedli promocijske dejavnosti, tako da gre za zelo konkreten doprinos v tem mandatu. Računamo tudi, da bomo letos sprejeli občinski prostorski načrt, ki bo dolgoročna osnova za večje gospodarske pobude. V preteklosti je kar nekaj podjetij odstopilo od naložb, ker ni bilo zagotovljenega prostora. Upam, da bomo v prihodnje v dovolj dobri gospodarski kondiciji, da te oziroma nove naložbe vendarle uresničimo.

Je občinski prostorski načrt najtrši oreh tega županskega mandata?

To je zagotovo eden najtežjih projektov v tem mandatu. Sploh glede na zagotovila prejšnje garniture vodstva občine, da je zadeva praktično pripravljena za sprejem, a se je potem izkazalo, da je to daleč od resnice. Vmes so se zgodile tudi poplave, zaradi katerih smo morali pripraviti nove strokovne podlage. Zadevo spremljam vsak dan.

Trenutno z ministrstvom za kmetijstvo in direkcijo za vode usklajujemo še zadnje stvari, zato upam, da bomo v prihodnjih tednih pridobili vsa pozitivna mnenja. Ta proces je zelo zahteven, saj zadeve še vedno vračajo v ponovno usklajevanje, kar terja čas in tudi denar, a potrpljenje počasi kopni.

Je Celje res tako zelo zahtevo prostorsko območje?

Da, glede na poplavno varnost, erozijsko ogroženost, razpršenost nepozidanih stavbnih zemljišč in zaščito kmetijskih površin. Razumem, da so državni organi zahtevni, ampak osemnajst let je dolga doba in če pomislimo, kaj vse bi bilo lahko v tem času že narejeno, bi lahko bil načrt sprejet že prej, tako da je bolje, da o tem sploh ne razmišljam … Bi se pa zahvalil sodelavcem, ki na tem področju delajo bistveno več, kot jim nalaga delovni čas, samo zato, da bodo ta projekt izvedli, saj je to ključni dokument za razvoj mesta.

Obstaja dovolj zanimanja gospodarstvenikov za naložbe v Celju?

Da. Tudi iz tujine, vendar je v Sloveniji na splošno težko umeščati nove dejavnosti v prostor. Primeri iz prakse kažejo, da podjetja pogosto dolgo iščejo ustrezna zemljišča. Pred kratkim sem govoril s podjetjem, ki ima sedež v Celju, toda naložbo začenja v Velenju, saj pred petimi leti, ko se je odločalo za naložbo, v Celju za to ni bilo ustreznih možnosti.

Danes so razmere drugačne, ponujamo zemljišče, a je za nekatere projekte morda že prepozno. Verjamem, da bodo prišle nove priložnosti. Z gospodarstveniki imam ves čas stike. Ta teden smo gostili delegacijo avstrijske gospodarske zbornice in organizirali srečanje s celjskimi podjetniki. To je dobra podlaga za nadaljnji razvoj. Celje je podjetno okolje, tu nastajajo nove zgodbe tudi s pomočjo regionalnega inkubatorja. Med večjimi projekti letos je bila naložba Cetisa, cinkarna prav tako ves čas vlaga v razvoj, podjetja širijo dejavnosti in iščejo nove priložnosti.

In mladi? Vam je v tem času uspelo zajeziti beg možganov?

Tu je težava večplastna. Gre za značilen izziv mest, ki niso univerzitetna središča. Mladi se pogosto izobražujejo drugje in tam potem tudi ostanejo. Demografsko se v Celju trend izboljšuje. Po desetletju upadanja v zadnjih letih ponovno beležimo rast prebivalstva, Celje je spet tretje največje mesto, raste tudi občina.

Kot mesto imamo tudi podporo Evropske unije za projekt MAG-NET, ki naslavlja ravno vprašanje privabljanja talentov. Eden ključnih ukrepov na tem področju je stanovanjski program, ki je zelo dobro pripravljen in predstavlja odlično osnovo za razvoj v prihodnjih letih tako na področju javne kot zasebne stanovanjske gradnje, kar je ključno za mlade, za privabljanje novih prebivalcev in razvoj mesta.

Mladi so tudi o okolju veliko bolj osveščeni kot nekoč. Celje se ne more ravno pohvaliti s čistim zrakom in zemljo. Mladim pa je to pomembno, da ostanejo tu.

Onesnažen zrak je problem, a precej bolj v zimskih mesecih. Tudi to zelo podrobno spremljam in veseli me, da se je predvsem od epidemije stanje na področju prekoračenih meritev delcev PM10 in PM 2,5 bistveno izboljšalo. Pozna se, da se prometno stanje izboljšuje, predvsem zaradi boljših motorjev. Mislim, da imamo na tem področju še ogromno dela, torej da promet dejansko usmerimo v trajnostnejše oblike.

Tudi industrija v Celju je veliko naredila na področju zmanjševanja svojih izpustov, enako gospodinjstva z energetskimi prenovami in s prehodom s trdih in fosilnih goriv na drugačne oblike ogrevanja. Vsak lahko s spremembami lastnih navad vlaga v izboljšanje zdravja. Drugo področje je stanje tal, kar prav tako vpliva na zdravje. Želeli bi posodobljeno študijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje o stanju zdravja v mestu, saj bodo podatki neke vrste orodje za financiranje nekaterih ukrepov. Tla bodo marsikje zaradi preteklih industrijskih bremen ostala onesnažena.

Pomembno je, kako s temi tlemi ravnamo, kako prihaja do stika s pridelano hrano, kaj lahko naredimo, da se tla ne prašijo in da so primerno ozelenjena. S temi ukrepi lahko vplivamo na zdravje. Mislim, da je prav, da so ljudje vedno bolj osveščeni o okolju. Živeti v zdravem in kakovostnem okolju, kar Celje in Slovenija nedvomno sta, je cilj. Že to, da v Celju lahko človek od doma do gozda pride v desetih minutah, da ima toliko možnosti za rekreacijo, da obstaja bogata kulturna ponudba, predstavlja dobre pogoje za zdrav življenjski slog.

Prej sva govorila o mladih. Toda znano je, da bo Slovenija kmalu imela skoraj največ starejših prebivalcev v Evropi. Razumem, da obstajajo ukrepi, ki so blizu potrebam starejših – toda realnost kaže, da za starejše tudi znotraj teh ukrepov ni poskrbljeno, kot bi moralo biti. Samo preprost primer: v celjskem zdravstvenem domu so uredili dvigalo. Ampak je nerazumno daleč od laboratorija, pri katerem bi moralo biti, saj gre tja veliko starejših bolnikov. Nek ukrep je, a ne pomaga ravno tistim, ki bi jim moral ...

Postavili ste zelo pomembno vprašanje za prihodnost našega in drugih mest. Čeprav se s to tematiko veliko ukvarjamo, lahko rečem, da še nismo povsem pripravljeni na družbo, ki bo starejša in pogosteje gibalno ovirana. V tem mandatu smo prejeli certifikat Invalidom prijazna občina in izvedli številne naložbe, ki odpravljajo arhitektonske ovire. Smo tudi druga občina v Sloveniji, ki je uvedla razpis za odstranitev teh ovir oziroma vgradnjo dvigal tudi v zasebnih stavbah.

Kljub temu še nismo tam, kjer bi želeli biti. Mesta kot strnjene urbane celote so sicer primerna za bivanje starejših in lažje prilagodljiva kot podeželje, zato bomo morali tu odigrati pomembno vlogo. Sem pa zelo zadovoljen z delom naših socialno-varstvenih in zdravstvenih služb, dobro poteka tudi vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe ...

A je na tem področju veliko kadrovskih težav.

In to bo tudi največji izziv prihodnosti. Lahko rečem, da smo v dobri kondiciji, da razmišljamo v pravo smer in se pripravljamo na prihodnost, vendar teh sprememb ne moremo urediti čez noč. Gre za dolgotrajen proces, še posebej v mestnem jedru, v katerem so stavbe stare in prenove zahtevne. Razlagova ulica bo kmalu dokončno končana in bo prilagojena tudi gibalno oviranim, saj bo brez robnikov in z ustreznimi taktilnimi elementi.

· Slovenija

Priljubljena celjska hiška na drevesu znova odprta

Trenutno končujemo prenovo Stare grofije, urejamo tudi Kajuhov dom, oba bosta tudi ustrezno prilagojena gibalno oviranim. Načrtovali bomo tudi projekte, ki bodo izboljšali dostopnost in povezanost mesta. Če smo v tem mandatu vlagali v otroška igrišča, zelene površine in projekte, kot so drevesni park ob Savinji in park Golovec, bomo v prihodnje več poudarka namenili povezavam in prehodnosti mesta.

To je ključno tudi, če želimo, da mesto deluje kot petnajstminutno mesto in da je dostopno vsem. Tudi če želimo izboljšati zdravje in zmanjšati izpuste, moramo zagotoviti, da je mesto prijazno za pešce in kolesarje.