Na Lapovi domačiji na Trebčah prižgali oglarsko kopo in apnenico
Tudi v Kozjanskem parku so se pridružili akciji letošnjega Tedna gozdov, v kateri je hkrati po vsej Sloveniji zagorelo kar 19 oglarskih kop. Na Lapovi domačiji na Trebčah pa niso prižgali samo kope, ampak tudi apnenico. Potem, ko je zbrane najprej nagovoril direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt, je župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman prižgal apnenico, potem pa je župan občine Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad prižgal še oglarsko kopo.
Tako so na eni strani začeli kuhati oglje in na drugi strani žgati apno. Hkrati so pripravili še priložnostno razstavo o oglarjenju, pridružili pa so se jim tudi otroci, ki so pod mentorstvom Francija Grobelška slikali z ogljem.
V Kozjanskem parku so že leta 2006 prvič prižgali kopo ob prazniku Kozjanskega jabolka na Čerčkovi domačiji nad Podsredo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, območno enoto Rogaška Slatina. Oglarja sta bila takrat Ivan in Janko Javeršek. Letos so lokacijo preselili na Lapovo domačijo na Trebčah, ob obnovljeno Javerškovo apnenico, kjer sta za žganje apna poskrbela Janko Javeršek in Roman Godler.
Oglarstvo je bila nekoč zelo razvita obrt, ki je dajala pomemben dodatni zaslužek vsem lastnikom gozdov. Pri tem so izkoriščali manjvreden les, ki ni bil primeren za prevoze na daljavo ter sečne odpadke. Tudi v gozdovih nad Podsredo so kuhali oglje. Windischgraetzi so gozd uporabljali na različne načine. Sekali so les, imeli opekarno, žgali apno in kuhali oglje. V zapisniku duš župnije Podsreda sta okoli leta 1900 omenjena dva »voglarja« z družinama na posesti gradu Podsreda. Tudi po drugi svetovni vojni je Gozdno gospodarstvo z ostanki od sečnje kuhalo oglje. V grajskih kleteh so imeli skladišča oglja, ki so ga poleti pakirali in prodajali.
V 70. letih preteklega stoletja pa je ta dejavnost začela izumirati in danes le še redki poznajo delo oglarjev.
Foto: Nika media
