Andraž Purg

Dobrna sodi med manjše slovenske občine, a velik sloves ji daje zdravilni vrelec, saj sodijo dobrnske toplice med najstarejša zdravilišča v tem delu Evrope. Turizem Dobrno opredeljuje že stoletja. Tako je občina tudi danes prepoznana kot uspešna turistična destinacija. V spomin na začetek širitve turizma na Dobrni občina 15. junija obeležuje svoj praznik. Tudi letos razlogov za proslavljanje ne manjka. V občini se veselijo novih pridobitev in smelo zrejo v prihodnost. Čeprav je območje Dobrne hribovito in kot takšno zelo zahtevno z vidika urejanja komunalne infrastrukture, je občini v zadnjih letih uspelo veliko postoriti ter poskrbeti za številne izboljšave. A dela nikoli ne zmanjka.

V občini Dobrna je v zadnjih letih opazen napredek na številnih področjih, a vsega ni bilo mogoče narediti naenkrat in čez noč. »Včasih ljudje to težko razumejo, nekateri celo mislijo, da ima župan čarobno palico in pooblastila, da lahko o vsem odloča,« pravi župan Dobrne Martin Brecl, ki občino vodi že od njene ustanovitve leta 1998. Priznava, da je pri njegovem delu najtežje to, da je v občini vedno več potreb in želja občanov kot občinskih sredstev za njihovo uresničitev. Tako je treba preudarno presoditi, kaj je v nekem trenutku nujno in kaj lahko še nekaj časa počaka. Je pa zato toliko lepše načrtovati in uresničevati projekte, ki obogatijo lokalno skupnost ter izboljšajo življenje prebivalcev, dodaja.

Kako ste zadovoljni z opravljenim delom oziroma s tem, v kar se je občina v zadnjih treh desetletjih razvila?

Kdor pozna ta prostor in zna realno oceniti stanje, vidi, da se je območje Dobrne v marsičem povsem spremenilo. Skoraj ni področja, kjer v zadnjih 27 letih ne bi bil opazen napredek. Če pogledamo ceste: vse so danes normalno prevozne. Tudi tiste kolovozne poti, po katerih so pred nekaj leti ljudje z majhnimi avtomobili komaj prišli do svojih domov, so danes urejene do te mere, da promet po njih teče normalno, ne glede na to, da so nekatere še makadamske. Veliko smo jih v tem času tudi asfaltirali, nekaj jih na asfaltno prevleko še čaka. Veliko cest je bilo tudi prizadetih v preteklih neurjih in jih bomo uredili v sklopu odprave posledic škode po neurjih. Zgradili smo tudi nov vrtec, imamo prenovljeno in dograjeno šolo, kulturni dom. Vse te stavbe sicer po desetih oziroma petnajstih letih kličejo po širitvi. Velik napredek je bil narejen tudi na področju vodooskrbe. Danes je večina gospodinjstev v občini priključena na javni vodovod, z izjemo nekaj kmetij na skrajnem delu Paškega Kozjaka, a tudi za to območje imamo projekte pripravljene in čakamo na ustrezne razpise. Tudi s kanalizacijskim omrežjem je občina dobro pokrita. Celotno območje, ki gravitira na potoka Dobrnica in Topličica, je priključeno na javno kanalizacijo, tako da se v potokih lahko občani brez skrbi kopajo, tako kot so se pred petdesetimi leti ...

Veliko ste gradili tudi v zadnjem letu. Kaj vse je bilo postorjeno?

Trenutno je občina Dobrna kar precej »razkopana«. Ena od naložb, ki sicer ni občinska, ampak jo izvaja podjetje Rune Enia, je urejanje optičnega omrežja do gospodinjstev. V občini smo se zelo potrudili, da smo z urejanjem infrastrukture hkrati položili tudi optično napeljavo. Ob tem je bilo zgrajenih približno enajst kilometrov vodovodnega omrežja, en del na Paškem Kozjaku še ni dokončan. V sklopu tega projekta je bilo zgrajenih deset različnih vodovodnih zgradb, med njimi čistina naprava za vodovodni oskrbni sistem Lanšperk, ki oskrbuje naš najstarejši vodni vir za središče Dobrne in Vinsko Gorico. Zgrajenih je bilo tudi pet črpališč in štirje rezervoarji. Projekt, ki nas zaposluje zadnji dve leti, je gradnja kolesarske povezave Velenje–Dobrna–Vojnik–Celje. Gre sicer za naložbo Direkcije RS za infrastrukturo, ki naj bi bila letos končana in bo predstavljala lep vhod v Dobrno. Asfaltirali in obnovili smo približno šest kilometrov cest. Veliko smo se ukvarjali tudi z urejanjem protipoplavnih ukrepov. Kar nekaj je že bilo narejenega, predvsem pripravljamo projekte in upamo, da jih bomo v naslednjih letih, nekatere najnujnejše morda že letos, uspeli uresničiti, da bodo imeli občani dostop do doma ali da jim ne bo treba skrbeti glede plazov, ki so se sprožili v bližini njihovih domov. Ves čas skrbimo tudi za številne manjše projekte, ki morajo biti prav tako uresničeni.

Kateri večji projekti občino čakajo v bližnji prihodnosti? Kaj načrtujete?

Sedanja vlada je finančno obdobje 2023–2029 zastavila zelo intenzivno. Razpisov je ogromno in za vsakega, na katerega se želi prijaviti, mora občina imeti pripravljeno vso idejno zasnovo. V občini imamo pripravljenih kar nekaj projektov, ki jih bomo začeli izvajati v obdobju 2026–2029, nekatere že letos. Gre za ureditev športnega centra, kjer imamo idejno rešitev za novo športno dvorano, za dograditev dvorane v kulturnem domu ter za razširitev šole in vrtca. Gre za večji projekt, ki ga bomo uresničevali v naslednjih letih. Pri projektu trajnostne mobilnosti smo na razpis prijavili ureditev kolesarske in pešpoti do naselja Vrba. V dogovor za razvoj regij je uvrščen tudi projekt zelene infrastrukture, v sklopu katerega bomo v središču Dobrne uredili Park Lipa, športni park Fitko, del pokopališča za raztros pepela ter zdraviliški park, pri čemer bo od ene do druge točke vodila zelena potka. V občini sledimo tudi drugim razpisom in iščemo možnosti za sofinanciranje vsebin, ki jih v lokalni skupnosti potrebujemo.

Več preberite v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 12. junija 2025.