Markacist, ki peče dobre potice
Da se na poti z Rečice ob Savinji do Mozirske koče ne izgubite, ima največ zaslug Janez Železnik, ki že približno desetletje kot markacist skrbi za dobro vidnost markacij in urejenost planinskih poti v rečiški občini. Ob tem je še predan gasilec, član Zavoda Stanislava iz Gornjega Grada in spreten izdelovalec potic z najrazličnejšimi nadevi, brez katerih ne mine nobeno praznovanje v občini Rečica ob Savinji. Lokalna skupnost se mu bo za njegovo prostovoljno udejstvovanje na različnih področjih ob letošnjem občinskem prazniku zahvalila s srebrnim grbom.
Tega bo prejel ravno v letu, ko Knafelčeva praznuje sto let. Kartograf in planinec Alojz Knaflič je leta 1922 vpeljal enotno označevanje planinskih poti, torej belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija in velja za enega od simbolov slovenskega planinstva. Na Rečici ob Savinji zanje skrbi Janez Železnik. Če so vremenske razmere naklonjene, kot markacist poti pregleduje celo leto. Še posebej zaviha rokave spomladi, ko je njegova naloga, da preveri, ali so na poti še vedno dobro vidne markacije, ko drevesa ali grmi ozelenijo in zrastejo. »Markacije si sledijo vso pot, posebej na gosto so posejane na delih, kjer se steza razcepi na dva ali celo več delov. V prvi vrsti gre za gozdne vlake, zaradi katerih kakšna dodatna markacija zagotovo ni odveč,« pravi načelnik rečiških markacistov. Poleg njega za dobro vidne markacije skrbijo še štirje člani Planinskega društva Rečica ob Savinji.
Za prijetnejšo izkušnjo
Železniku je vloga markacista tako zelo zlezla pod kožo, da se med planinarjenjem v drugih krajih z enim očesom neprestano ozira po urejenosti tamkajšnjih poti. »Marsikdaj dobim dobro idejo, da postane tudi domača pot bolj zanimiva,« kratko in jedrnato pove. Za še boljšo izkušnjo uporabnikov rečiških planinskih poti so rečiški markacisti na nekaterih delih postavili klopi, na katerih se lahko pohodniki odpočijejo in občudujejo zgornjesavinjsko naravo. Železnik je pred leti sodeloval tudi pri časovnem merjenju poti, s čimer je pomagal zagotoviti podatke za navigacijske sisteme, ki jih lahko planinci vedno pogosteje uporabljajo kot kažipot med obiskom slovenskih hribov. A se na tovrstnega »vodiča« ne gre brezkompromisno zanašati. Dobro je, da se obiskovalci ozirajo tudi na kažipote na večjih križanjih poti.
Mojster korenčkove potice
Tako domač kot je na planinskih poteh, je tudi za kuhinjskim pultom. Znan je po tem, da izpod njegovih rok nastajajo potice z najrazličnejšimi nadevi. S tem se je začel ukvarjati, ko je prenehal delati v pekarni in je njegova nekdanja služba naenkrat postala njegov konjiček. Ni praznovanja ali drugega dogodka, da sokrajanov ne bi razvajal s temi sladkimi dobrotami. »Večina pripravlja orehovo, medtem ko se sam lotim peke potice z najrazličnejšimi nadevi. Rad pečem lešnikovo, pehtranovo, makovo, rožičevo, mandljevo, kokosovo ali celo korenčkovo potico. Ta je moja posebnost,« pove sogovornik, ki ima s peko še posebej veliko dela v času praznikov in praznovanj. S svojimi izdelki se je dvakrat udeležil festivala potic v Preboldu, kjer ga je prepričala v prvi vrsti njegova dobrodelna narava.
Predan gasilec
Svoje bogato pekarsko znanje prenaša na druge. V sklopu Zavoda Stanislava iz Gornjega Grada je že dvakrat vodil delavnici peke potic. Kot pridružen član je sicer dejaven tudi na drugih področjih. Bolj kot za ustvarjanje je zadolžen za organizacijsko in tehniško pomoč. Z veseljem udeleženke vsebin odpelje na kakšno ekskurzijo. Ali jih pri tem razvaja tudi s kakšno potico, ne vemo, zagotovo pa so njegovih sladkih dobrot veseli člani Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje, kjer Železnik opravlja naloge orodjarja. Skrbi, da je orodje brezhibno in ob vsakem trenutku pripravljeno za posredovanje. Foto: SHERPA
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
