Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Le kdo je kradel Novi tednik?


Barbara Furman
12. 4. 2025, 05.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Na Novem tedniku smo ponosni na številne dolgoletne naročnike. Z nekaterimi od njih smo poklepetali.

Novi tednik 040.JPG
arhivNT/Sherpa
Novi tednik je bralcem prijetna družba že osem desetletij.

Kljub razvijajoči tehnologiji, ki nam omogoča prebiranje novic na pametnih telefonih, se branju tiskanega časopisa dolgoletni naročniki Novega tednika ne nameravajo odreči. Pravijo, da je to prijeten in dragocen ritual, ki jim popestri četrtke. Ta dan jih v poštnem nabiralniku pričaka svež izvod časopisa z 80-letno tradicijo, v njem pa, kot poudarjajo, aktualne in zanimive vsebine iz 33 občin savinjske statistične regije. Nekaj vtisov o večletnem druženju z Novim tednikom so strnili Majda in Mirko Urlep iz Svete Eme pri Podčetrtku, Niko Drpić iz Pariželj pri Braslovčah in Anton Pinter iz Velikega Širja pri Zidanem Mostu.

majda in mirko urlep.jpeg
Osebni arhiv
Majda in Mirko Urlep med prebiranjem Novega tednika.

V domu družine Urlep je Novi tednik prisoten že vrsto let. Pred več kot tremi desetletji je Majda Urlep prejela doživljenjsko naročnino na Novi tednik. Takrat je z družino živela z Žalcu, pred upokojitvijo sta se z možem Mirkom preselila v Sveto Emo pri Podčetrtku.

Tat časopisa

Majda zaradi demence ne more obujati spominov na tisti čas, je pa njen mož Mirko povedal, da se zelo dobro spomni prireditve, ki jo je naša medijska hiša organizirala v Loki pri Žusmu in na njej podelila kar dve vseživljenjski naročnini na naš časopis.

Kot je poudaril Mirko Urlep, v njihovi družini redno prebirajo Novi tednik, vrsto let so bili naročeni nanj. »Pismonoša ga je vsak četrtek zjutraj puščal v našem poštnem nabiralniku. Večkrat se je zgodilo, da ga je kdo vzel, prebral in ga naslednji dan vrnil. Dlje časa smo se doma spraševali, kdo to počne. Ženo je to zelo jezilo, zato je odpovedala naročnino in Novi tednik vsak teden kupovala v kiosku,« se spominja Mirko.

Kot bi bilo včeraj, se spominja prireditve Novega tednika in Radia Celje v Loki pri Žusmu. Na prireditvi je bilo, kot pravi, odlično vzdušje, za katero so poskrbeli tudi glasbeniki. Naša medijska hiša je obiskovalcem delila promocijske majice, nekdo je prejel celo televizijski sprejemnik.

Žena ni mogla verjeti

Potem je prišla na vrsto podelitev dveh vseživljenjskih naročnin na časopis. »Bratova žena je pripomnila, da jo bo zagotovo prejela moja žena Branka. In ne boste verjeli! Kmalu je voditeljica na odru razglasila, da omenjeno naročnino prejme Majda Urlep. Kako smo se smejali! Najprej sploh nismo mogli verjeti, da je izgovorila njeno ime. Žena najprej ni hotela na oder po nagrado, ker je imela tremo. Nagovarjala me je, naj grem jaz. A sem vztrajal, da mora iti ona, saj je ona nagrajenka. Naposled se je opogumila in na odru pred številnim občinstvom prevzela nagrado. Tega prijetnega dogodka ne bom nikoli pozabil,« poudari Mirko, ki ob četrtkih še vedno prebira naš časopis. »Lotevate se raznolikih in zanimivih lokalnih oziroma regionalnih vsebin. Vsem ustvarjalcem časopisa ob častitljivi 80. obletnici izrekam čestitke!«

Sicer je Novi tednik začel listati že v otroških letih, saj je bil nanj naročen tudi njegov oče. »Tudi moj oče je ob neki priložnosti od vaše medijske hiše za nagrado prejel tehtnico Libela, še danes jo hranimo.«

anton zlicar.jpeg
Osebni arhiv
Anton Žličar pravi, da v Novem tedniku najde veliko zanimivih vsebin.

Pomemben vir informacij

Anton Žličar in njegova žena, ki živita v občini Vojnik, sta na Novi tednik naročena že 48 let. Pravita, da je časopis dobrodošla stalnica v njunem gospodinjstvu. »Novi tednik prebirava skoraj vse življenje in nama predstavlja pomemben vir informacij o dogajanju na širšem Celjskem oziroma v vsej savinjski regiji. Najraje prebereva prispevke o zgodovini določenega kraja, dosežkih domačinov, kulturnih prireditvah in intervjujih z zanimivimi osebnostmi iz naših krajev. Zanimajo naju zgodbe, ki kažejo bogastvo življenja v lokalnem okolju,« pravi Anton.

Vprašam ga tudi, ali z ženo katere vsebine pogrešata? »Pogrešava morda nekoliko več prispevkov o razvoju podjetij in obrti ter inovacijah in ljudeh, ki so s trdim delom dosegli prepoznavnost – doma ali v tujini,« odgovorita.

Menita tudi, da Novi tednik zelo dobro spremlja dogajanje v njunem domačem kraju Vojniku. »Ne poročate le o dogodkih, temveč izpostavite širši kontekst o tem, kam nas vodijo spremembe, kaj pomenijo za skupnost in kako lahko kot kraj sodelujemo pri oblikovanju prihodnosti,« poudari Anton in doda: »Iskreno vam čestitam ob častitljivem jubileju in vam želim veliko ustvarjalne energije tudi v prihodnje!«

niko drpic 2.jpg
Osebni arhiv
Niko Drpič v Novem tedniku najprej prebere novice iz svojega kraja.

Prirasel k srcu

Že približno štiri desetletja si Niko Drpič iz Pariželj v braslovški občini četrtka brez Novega tednika ne zna zamisliti. Na naš časopis se je naročil, ko je živel še v Šempetru, leta 1990 se je preselil v Parižje, zato si ga je naročil na nov naslov. »Novi tednik mi je prirasel k srcu. V njem najdem zanimive članke, intervjuje in reportaže. Mojo pozornost privabijo tudi tematske priloge. Sicer najraje berem o dogodkih in ljudeh iz okolja, v katerem živim. Ker jih poznam, a o njih izvem še kaj novega,« pravi Niko, ki bo, kot poudarja, Novemu tedniku ostal zvest tudi v prihodnje.

Časopis tudi v kasarno

Dolgoletni bralec Novega tednika je tudi Anton Pinter, ki živi v kraju Veliko Širje pri Zidanem Mostu. »Če me spomin ne vara, sem se na vaš časopis naročil leta 1982 in ostajam naročnik še danes, saj Novi tednik ponuja raznovrstne zanimive informacije. In to že vrsto let oziroma desetletij. Zato vam čestitam ob 80-obletnici in želim uspešno delo tudi v prihodnje,« pove uvodoma.

anton pinter.jpg
Osebni arhiv
Novi tednik prebira zjutraj ob kavi.

Novi tednik ga je spremljal na več naslovih. Prvič se je na naš časopis naročil, ko je živel še pri starših. Potem se je odpravil na služenje vojaškega roka. »Novi tednik sem želel prebirati tudi v vojski, zato sem si ga naročil v kasarno. Po izteku služenja vojaškega roka, sem se preselil v svojo hišo in časopis naročil na nov naslov. Vsa leta sem torej vaš naročnik, naročnino sem le preusmerjal na različne naslove,« pojasni in doda, da Novi tednik prebira zjutraj ob kavi. »Preberem ves časopis, ker je zanimiv. Izognem se le političnim temam. Na koncu pa vedno rešim še križanko.«


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.