Matej Nareks

Kot vodja centra za krepitev zdravja v konjiškem zdravstvenem domu je Mateja Rebernak, diplomirana medicinska sestra in magistrica menedžmenta, orala ledino na področju zdravstvene vzgoje in preventive v konjiški, zreški in vitanjski občini. Tudi prostovoljstvo ji ni tuje, saj je že več kot 15 let predana prostovoljka Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice. Med ljudmi žanje simpatije zaradi svoje topline, sočutja in neusahljivega optimizma. Na poklone se odziva zadržano, saj pravi, da je predvsem preprosta oseba, ki se zna odzivati na stiske ljudi. »Občinskega priznanja sem se razveselila, a je v meni prebudilo tudi blago nelagodje. Spraševala sem se, ali si ga zaslužim. A so me lepi odzivi ljudi prepričali, da si ga očitno res,« doda vidno zadovoljna.

Pred dvajsetimi leti je sprejela povabilo nekdanjega direktorja Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Marjana Berginca, da bi v tem javnem zavodu prevzela področje preventive ter vzpostavila sistem za zagotavljanje zdravstvene vzgoje otrok in mladostnikov v konjiški, zreški in vitanjski občini. Zelo uspešno je orala ledino na tem področju.

Matej Nareks

Dojila in pisala

Zdravstveno vzgojo je uvedla v vrtcih in osnovnih šolah, v naslednjih letih je sistem širila in nadgrajevala, da bi preventivne programe na področju javnega zdravja in kakovosti življenja čim bolj približala tudi drugim ciljnim skupinam v krajih Dravinjske doline. Zdravstveno-vzgojni center, v katerem je delovala, je bil nagrajen kot najuspešnejši tovrstni center v Sloveniji, konjiški zdravstveni dom pa je od države prejel finančno nagrado kot potrditev kakovosti. Leta 2017 je bil za zavod uspešen na razpisu države za financiranje nadgradnje preventivnih programov v centru za krepitev zdravja. »Čeprav sem bila takrat na porodniškem dopustu, sem z veseljem pomagala pri pripravi razpisne dokumentacije. Spomnim se, kako sem sedela za računalnikom in pisala, obenem pa dojila trimesečno hčerko Milo.«

S pridobljenim denarjem so lahko zaposlili še dietetika, psihologa, kineziologa ter dve dodatni medicinski sestri. Tako so s kadrovsko okrepitvijo in v sodelovanju s celjsko izpostavo Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko zagotavljali še boljše preventivne zdravstvene programe za čim širši krog ljudi.

Dostop do zdravstvenih storitev

Vrsto let si je prav tako prizadevala, da bi bil vsem ljudem ne glede na njihov socialni status omogočen dostop do zdravstvenih storitev. Pri tem tudi potreb priseljencev ni spregledala. Na Konjiškem živi kar nekaj družin, ki so se v to okolje priselile iz Albanije. »Za albanske ženske smo pripravili izobraževalne delavnice. Med drugim smo jim omogočili spremstvo tolmača, ko so šle na ginekološki pregled,« je pojasnila.

Sicer je Mateja tudi usposobljena vodnica nordijske hoje, s čimer je prispevala k promociji gibanja v vseh starostnih skupinah. Kot predavateljica na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je izobraževala mlajše kolegice na področju zdravstvene vzgoje. Prav tako je uspešno razširila program preventivnega delovanja v lokalno okolje. Njeno delo v preventivnem zdravstvenem programu Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, je bilo prepoznano in nagrajeno na državni ravni, saj so se prebivalci vitanjske občine začeli bolj množično udeleževati tovrstnih pregledov.

Pohvala ministrstva

Ministrstvo za zdravje je konjiški center za krepitev zdravja izpostavilo kot primer dobre prakse pri ponovni vzpostavitvi preventivnih dejavnosti ter zmanjševanju neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev po končani pandemiji.

Med pandemijo covida-19 je z ekipo sodelavcev prevzela vodenje vstopne točke za odvzem brisov. Kljub kriznim razmeram so ohranili delo zdravstvene vzgoje na daljavo, saj so pripravljali videovsebine, nudili psihološko podporo ter kljub kriznim razmeram po najboljših močeh med ljudmi spodbujali zdrave življenjske navade. »Pandemija je pustila močne negativne posledice na področju preventive. V tistem času nismo opravljali presejalnih programov za zgodnje odrivanje raka. Pri mladih so se občutno poslabšale gibalne sposobnosti in telesna pripravljenost. Zato sem takratnega ministra za zdravje med obiskom Slovenskih Konjic opozorila, da bi morali pristojni na državni ravni kljub izrednim razmeram zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje preventive,« je dodala.

Rešil si je življenje

Preventiva v zdravstvu je, kot poudarja, izjemnega pomena, saj reši 50 odstotkov življenj. Mateja je pomagala številnim posameznikom, ki so z njeno strokovno in moralno podporo korenito spremenili način življenja in s tem preprečili hude zdravstvene težave, nekateri celo smrt. Ob tem se je spomnila na krajana Žič, ki je pred leti doživel predinfarktno stanje, saj je imel 130 kilogramov. »Pomagala sem mu, da je postopoma povsem spremenil način življenja. Začel se je zdravo prehranjevati in gibati. Najprej je nekajkrat na dan hodil po stopnicah v domačih hiši, sledili so sprehodi. Gibanje mu je počasi prišlo v navado, zato se je sčasoma začel počutiti sposobnega za daljše pohode, podal se je tudi v hribe. Pretekel je celo 25-kilometrski maraton. V znak zahvale mi je podaril startno številko maratona. Lepo mi je bilo pri srcu, ko sem opazovala, kako sta se v njem prebujali volja do življenja in sreča. Od tega je več kot deset let in še danes ohranja zdrav življenjski slog. Če se ne bi spremenil, danes zagotovo ne bi bil več med nami,« je prepričana.

»Rada imam ljudi«

Mnogi poudarjajo, da njenega dela ne zaznamujeta le strokovnost in predanost, ampak tudi izjemna človečnost. Zato ne preseneča, da je na slovesnosti ob konjiškem občinskem prazniku, na kateri ji je župan podelil bronasti občinski grb, prejela številne čestitke in zahvale ter tople objeme tistih, ki cenijo njeno delo. In teh ni malo. »Da, čestitke so kar deževale. Osrečila me je vsaka!«

Pravi, da je hvaležna tudi zato, ker je odraščala v družini, v kateri je bila deležna ljubezni in podpore. »To je zagotovo pripomoglo, da sem lažje razvila sočutje. Zelo nehvaležno je sicer govoriti o sebi, a z gotovostjo lahko povem, da sem predvsem preprosta oseba, odprta in komunikativna. Zares imam rada ljudi. Vedno težim k pristnosti in iskrenosti v odnosih. In ljudje očitno to občutijo.«

Tudi med dijaki v srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Celju, kjer zadnji dve leti poučuje praktični pouk in strokovnoteoretične predmete, je nadvse priljubljena. Tudi od staršev dijakov prejema pisma zahvale.

Foto: osebni arhiv

Med dijaki krepi srčnost

V tej srednji šoli je delala že kot absolventka. Ko je zapuščala šolski kolektiv, so ji kolegi rekli, da se bo zagotovo še vrnila. In kako prav so imeli. »Pri delu v zdravstvenem domu nisem več našla novih izzivov, ob katerih bi lahko strokovno in osebnostno napredovala. Lahko bi uživala na lovorikah minulega dela vse do upokojitve, a nisem tak tip človeka.«

Ob zaposlitvi v šolstvu se je morala ponovno posvetiti študiju pedagogike in andragogike ter opraviti še strokovni izpit iz šolstva. »Odlično se počutim v novem delovnem okolju, saj me delo z mladimi osrečuje in izpopolnjuje. Ko je treba, znam prisluhniti tudi njihovim težavam, jih tolažiti in spodbujati. Ker bodo naši dijaki delali v zdravstvu, sem še posebej pozorna, da poleg strokovnega znanja razvijajo tudi sočuten in spoštljiv odnos do bolnikov. Med praktičnim poukom v bolnišnici jih v največji meri učim s svojim zgledom. Kažem jim, kako pristopiti k bolniku, kako z njim komunicirati, mu prisluhniti in pomagati. Človečnost je vrednota, ki v zdravstvu kljub vedno bolj zaostrenim razmeram zaradi pomanjkanja kadra ne sme nikoli usahniti,« poudarja.

Majhen krog velikih ljudi

Vrsto let je prostovoljka Rdečega križa in predsednica krajevne organizacije RK na Svetem Jerneju, kjer živi z družino. Pravi, da je prostovoljstvo preraslo v njen način življenja. Vprašam jo, kako se sooča s svojimi življenjskimi izzivi. »V težkih trenutkih se rada umaknem v miren kotiček, da se poglobljeno pogovorim sama s seboj. Svoje prošnje usmerim v tisto nekaj presežnega. In vedno verjamem, da se bo vse dobro izšlo,« pove rahločutno. Ob tem priznava, da jo življenje uči, da mora v večji meri poskrbeti zase in ne zgolj skrbeti za druge. »Včasih sem želela vsem ustreči, ob tem sem pozabila nase. Danes znam reči tudi ne. Zavedam se, da moram najprej poskrbeti za svoje dobro počutje. Le če sem mirna in zadovoljna, lahko učinkovito pomagam tudi drugim,« je spoznala. Ob tem se spomni na uspešnico Masima Saviča, v kateri poje o majhnem krogu velikih ljudi. »Hvaležna sem, da imam ob sebi majhen krog velikih ljudi. Moja družina, starši in prijatelji so vir moje osebne sreče.«