Nik Jarh

Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na zaskrbljujoče kadrovske razmere v lekarnah. Da stanje ni rožnato niti na Celjskem, pravi direktorica Celjskih Lekarn Lilijana Grosek. Po njenih besedah kadrovska vrzel vpliva na daljše čakalne vrste pred lekarniškimi okenci in na kakovost obravnave. »Večja je tudi možnost napak, česar se seveda najbolj bojimo. Če bo treba posamezne enote začasno zapirati ali skrajševati delovni čas, lahko to privede do slabše dostopnosti do zdravil in lekarniških storitev,« je pojasnila.

Nik Jarh

Direktorica Celjskih Lekarn Lilijana Grosek, mag. farm., je dejala, da se v tem javnem zavodu zadnja leta soočajo s postopnim povečevanjem kadrovskega primanjkljaja pri farmacevtskih strokovnih delavcih, lekarniških farmacevtih oz. magistrih farmacije in farmacevtskih tehnikih. Razmere glede kadrovske vrzeli v različnih enotah na Celjskem se spreminjajo iz leta v leto, nanje vplivajo koriščenje starševskega in porodniškega dopusta, daljše bolniške odsotnosti, upokojitve in fluktuacije. »Trenutno so težke razmere v Vojniku in Zrečah, v lekarnah Planet, Citycenter Lava in Nova vas v Celju. Lani je bilo po kadrovski plati zelo težko v Rogaški Slatini, Rogatcu, Kozjem in tudi v Šmarju pri Jelšah. Zelo kritično je bilo nekaj časa tudi v naši proizvodni enoti, v Galenskem laboratoriju,« je pojasnila direktorica. Celjske lekarne imajo pod svojim okriljem sicer 17 lekarn in 6 lekarniških podružnic.

Manjše enote zaprte za nekaj dni

Groskova je dejala, da so v preteklosti za krajši čas že zapirali posamezne manjše lekarne, v katerih je zaposlen po en farmacevt. Čeprav se zavedajo pomembnosti dostopnosti do preskrbe z zdravili, se zapiranju enot za kakšen dan ne bodo mogli izogniti niti letos. V času poletnih dopustov bodo vrata tako za krajši čas zaprle lekarne v manjših krajih, kot so Rimske Toplice, Vitanje, Kozje, Loče in Dobrna.

Nik Jarh

Zaradi krajšega oz. poletnega delovnega časa v Zdravstveni postaji Vojnik je že vrsto let junija in julija krajši čas odprta tudi Lekarna Vojnik. Zaradi pomanjkanja kadra so pred kratkim skrajšali odpiralni čas v Lekarni Nova vas. Po besedah direktorice je zaradi pomanjkanja kadra predvsem zelo težko reševati nepredvidene razmere, kot so nepričakovane daljše bolniške odsotnosti.

Da zagotavljajo neprekinjeno preskrbo z zdravili oz. zagotavljanje objavljenega poslovnega časa lekarn, kader tudi prerazporejajo. Kadar se odločijo za tak ukrep, zaposlene, če je le možno, razporedijo v enote, ki so v bližini njihovega kraja bivanja.

Številni načini za privabljanje kadra

Celjske lekarne so doslej, kot je pojasnila Lilijana Grosek, vedno zaposlovale tako, da so skušale zadostiti več kot minimalnim kadrovskim potrebam. »Vrsto let razpisujemo kadrovske štipendije, izvajamo študentsko in dijaško prakso, omogočamo počitniško delo, praviloma zaposlujemo za nedoločen čas, zlasti ko gre za nadomestne zaposlitve. Prizadevamo si tudi pri nagrajevanju, čeprav imamo tu precej omejene možnosti.«

Kot je pojasnila, kadrovska stiska v lekarnah vpliva na daljše čakalne vrste in kakovost obravnave. »Večja je tudi možnost napak, česar se seveda najbolj bojimo. Če bo treba posamezne enote začasno zapirati ali skrajševati delovni čas, lahko to privede do slabše dostopnosti do zdravil in lekarniških storitev,« je pojasnila.

Zakaj zaposleni odhajajo?

Za osip kadra je več razlogov, pravi sogovornica. »V naši dejavnosti ni bilo nikoli preobilja kadrov, zato smo zaposlovali tudi kandidate iz precej oddaljenih krajev. Zdaj se marsikdo prezaposli bližje svojemu domu. Zato smo v zadnjem času v zavodu izgubili kar nekaj sodelavcev.«

Na povečevanje kadrovskega primanjkljaja med drugim vplivajo še upokojitve, ki jih vedno ne morejo v celoti nadomestiti. Kot še en pomemben razlog je izpostavila pogoje dela. »V lekarnah je delo večinoma izmensko, ob sobotah in nedeljah. Farmacevti delajo tudi ponoči. Veliko je prerazporejanja kadra po enotah, kar veliko zaposlenih tudi težje sprejema.«

Tudi plača je po njenih besedah pomembna, ali zaposleni ostanejo v tej panogi. Kako je na delovna mesta v lekarni vplivala zadnja plačna reforma? Lilijana Grosek je dejala, da Celjske lekarne od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za katerega opravijo večino svojega dela, za izplačevanje plač v skladu s plačno reformo niso prejele dovolj sredstev. Zato so primanjkljaj pokrile iz sredstev, ki jih zaslužijo s prodajo izdelkov za podporo zdravju, gre za prodajo prehranskih dopolnil, kozmetike in drugih izdelkov. »Zaradi prerazporeditve sredstev iz tržnega dela za osnovne plače se plača zaposlenim ni povečala toliko, kot je bilo napovedano. To je razlog za nezadovoljstvo, zato so nekateri odhodi povezani s prezaposlitvami v industrijo, k različnim zasebnim izvajalcem, v bolnišnične lekarne ali neredko celo v tujino.«