Nik Jarh

V Sloveniji se s pridelavo hmelja ukvarja približno 120 hmeljarjev, ki hmelj pridelujejo na približno 1.700 hektarjih zemljišč. Čeprav imamo približno tri odstotke pridelovalnih površin hmelja na svetu, je skoraj ves hmelj namenjen izvozu.

Možnosti in priložnosti za ekološko pridelavo hmelja

S projektom evropskega inovativnega partnerstva Ekohmelj so v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) s partnerji želeli izpostaviti ekološko pridelavo hmelja kot eno od možnosti hmeljarstva, ki prispeva k zmanjševanju uporabe pesticidov in gnojil v kmetijstvu, k varovanju okolja ter povečanju izvozne konkurenčnosti hmeljarskih kmetij v Sloveniji. V okviru dveletnega projekta, ki se je končal v maju, so izvajali različne tehnološke poskuse na področju tehnologije pridelave hmelja, gnojenja, varstva rastlin, namakanja in modelno ocenili ekonomiko pridelave hmelja.

Ključni rezultat projekta predstavljajo skrbno izdelane smernice za ekološko pridelavo hmelja, ki je trenutno v Sloveniji na približno dveh odstotkih vseh hmeljišč. Kot poudarjajo strokovnjaki, možnosti in zanimanje hmeljarjev za širitev ekološke pridelave hmelja pri nas so, a je širjenje ekoloških hmeljišč v največji meri odvisno od povpraševanja na trgu. Projekt je bil vreden 235 tisoč evrov, v 80 odstotkih ga je financiral evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 20 odstotkov je prispevala Republika Slovenija.

Ekološko gnojenje hmelja

Kot je uvodoma izpostavila dr. Barbara Čeh iz IHPS, lahko z ekološko pridelavo hmelja ohranimo kakovost hmeljskih površin in hkrati varujemo okolje. Rezultati poskusov iz projekta kažejo, da lahko z uporabo ekoloških gnojil dobimo povsem primerljiv pridelek kot pri konvencionalni pridelavi hmelja. »Najbolj smiselno je gnojenje s hlevskim gnojem, z gnojnico in gnojevko, ki jo imajo kmetje sami na kmetiji. Tako uporabijo svoja organska gnojila. Smiselno je tudi, da hmeljarji izdelajo lasten kompost iz svoje hmeljevine, saj je njegova kakovost lahko celo boljša od hmeljskega gnoja. S tem hmeljarji vzpostavijo tudi krožno gospodarstvo na kmetiji in prihranijo denar za nakup gnojil,« je poudarila Čehova in dodala, da so za ekološko gnojenje na voljo tudi različni komercialni proizvodi, ki se prav tako dobro obnesejo.

Nik Jarh

Hmeljarstvo je sicer intenzivna panoga, a je edina panoga v Sloveniji, ki se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo integriranega pristopa pri varstvu hmelja. »V hmeljarstvu imamo majhen nabor sredstev za varstvo rastlin, zato je bil ta doprinos v projektu ekološke pridelave hmelja izrednega pomena. Osredotočili smo se, da ves primanjkljaj, ki ga tudi dolgoročno ne bomo več imeli, kot so npr. kemijske substance, nadomestimo z alternativnimi sredstvi. Osredotočili smo se na pomembne gospodarske bolezni, kot so hmeljeva peronospora, pepelovka, hmeljeva listna uš, hmeljev bolhač in koruzna vešča,« je poudarila dr. Magda Rak Cizej in dodala, da so prišli do obetavnih rezultatov, kako na ekološki način obvladovati omenjene bolezni in škodljivce.

Nik Jarh

Pridelava za znanega kupca

Čeprav je ekološka pridelava hmelja v Sloveniji še v povojih, v svetu ni nekaj novega. Na širjenje in krčenje hmeljišč pri nas po besedah vodje projekta dr. Martina Pavloviča iz IHPS vplivatajo predvsem povpraševanje in razmere na svetovnem trgu. »Pomembno pravilo pri pridelavi ekološkega hmelja je pridelava za znanega kupca. Tudi sorta hmelja sledi temu, kar se prodaja na trgu,« je poudaril Pavlovič. Kot je še dodal, vse vrste hmelja niso enako odporne. Najbolj primerna vrsta za ekološko pridelavo hmelja je kraljica hmeljišč – aurora.

Nik Jarh

Ekološka pridelava hmelja je sicer nekoliko dražja od klasične. Samo stroški varstva rastlin so približno 30 odstotkov višji kot pri klasični pridelavi hmelja, pridelek pa je polovico manjši. Temu primerna je nato tudi cena ekološko pridelanega hmelja na trgu, ki je lahko tudi več kot dvakrat višja od cene za klasičnega. Največ ekološkega hmelja v Sloveniji trenutno izvozimo v skandinavske države, Francijo, Nemčijo in tudi Združene države Amerike.