Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Dežela kozolcev, prvi tovrstni muzej na prostem na svetu, se je spremenila v čarobno Deželo kozolcev. Kozolci so zaživeli v posebni svetlobi in sedmih barvah, torej pravljičnem številu. Odprtja se je udeležilo več kot 400 oseb. Za scensko postavitev svetlobe do igre barv na vse kozolce v muzeju je poskrbel priznani scenograf Ivo Koritnik.

Obiskovalci so pod Kamnarjevim toplarjem že lahko zapisovali novoletne želje zaljubljenih. Pod tem kozolcem je postavljen tudi dvosed, ki ga bo eden od nagrajencev, ki bo izžreban med željami, odnesel domov. Kustosinja pripravnica muzeja Alenka Lamovšek je razložila, da izbira Kamnarjevega toplarja ni naključna. »Znano je, da so v muzeju postavljeni kozolci, ki so bili odkupljeni, rešeni pred propadom in obnovljeni ter prestavljeni v muzej. Vsak kozolec ima zato že svojo bogato zgodovino. Zgodba, povzeta iz raziskave o kozolcih in tesarjih v Mirnski dolini, pravi, da so imeli prav na tej domačiji pri Kamnarjevih večkrat "pušlšank" – občasno odprto gostilno.«

»Kozolci so postali romantični, skrivnostni in predpraznični, primerni času. Tu bodo obiskovalci doživeli sprostitev, ujeli posebne čarobne trenutke, razigranost novoletnega vzdušja pa se nadaljuje na osrednjem trgu Občine Šentrupert,« je opisal šentrupertski župan Rupert Gole, ki poudarja: »V Šentrupertu si prizadevamo, da postane kozolec prepoznaven slovenski simbol.«

V čarobno Deželo kozolcev vas pospremijo topli napitki (čaj ali kuhano vino), srečni raziskovalci in budni opazovalci okolice pa bodo odnesli s seboj tudi nagrade, ki jih dnevno med kozolce skrivajo škrati. »Mogoče boste kakšnega tudi opazili: imajo zelene kape in cofe, menda lahko spremenijo obliko, na tla v pesek si narišejo kakšen znak, da vejo, kje so hodili. Ponoči se lahko gugajo na gugalnicah in nam "kradejo" orehe, ki jih imajo od hrane najraje. Čeprav malo nagajajo, so prijazni, saj med drugim uresničujejo ljubezenske želje,« je še povedala Lamovškova.

Posebno vrsto scenske osvetlitve boste lahko prišli pogledat vse do vključno sobote, 28. decembra 2013, od 17.00 do 22.00.

Deželo kozolcev je v dobrem letu dni obiskalo več kot 20.000 registriranih obiskovalcev iz Slovenije in različnih koncev sveta. Muzej vključuje 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, ki so jih prenesli na ta prostor in obnovili. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar, krit s slamo, ki ima sedaj 218 let. V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu.