Andraž Purg

Po nasvete smo se odpravili k Evi Jereb in Marku Grgiću, ki sta z leti športnega udejstvovanja in izobraževanja spoznala, kako pomembno je celostno povezovanje telesa, uma in duha. Ljudem pomagata razumeti in dojeti, kako lahko svoje telo podprejo na poti do zdravja, gibljivosti in dobrega počutja. Ker veliko ljudi predvsem zaradi dolgotrajnega sedenja v službi pestijo bolečine v križu ali vratu, sta nam pokazala nekaj preprostih vaj za zdravo hrbtenico.

Eva Jereb je svojo športno pot začela v svetu plesa, kjer je razvila občutek za ritem, koordinacijo in telesno izražanje. Med treniranjem košarke se je naučila discipline in vztrajnosti ter pomena ekipnega duha. »A prav ljubezen do športa me je pripeljala na novo pot, saj sem se zaradi poškodbe poglobila v razumevanje telesa in njegovih obnovitvenih sposobnosti. Med študijem fizioterapije sem odkrila, kako pomembna je pravilna obnova telesa po poškodbah. Moje raziskovanje se je nadaljevalo z jogo, manualno terapijo in različnimi nežnimi terapevtskimi tehnikami, s katerimi sem postopoma razvila celosten pristop k zdravljenju in regeneraciji,« pojasni. Sčasoma se je osredotočila na področje hrbtenice in ženskega zdravja – predvsem na zdravje medeničnega dna. »Ob poglobljenem študiju in praktičnem delu sem oblikovala metodo, ki ženskam pomaga krepiti zavedanje lastnega telesa, odpravljati bolečine ter vzpostaviti ravnovesje med stabilnostjo in sproščenostjo.«

Andraž Purg

Povezava uma z gibanjem

Evin partner Marko Grgić je v mladosti treniral različne športe, saj ga je zanimalo, kako gibanje deluje na človeka kot celoto. Proučeval je različne pristope – od izolacijskih vaj, ki izboljšujejo koordinacijo in stabilnost, do pravilnega dihanja, ki ob aktivaciji stabilizacijskih mišic vpliva na ravnovesje celotnega telesa. »Preizkušal sem metode iz taj čija, ki uči o povezanosti telesa in uma, ter pristope, temelječe na pliometriji, kjer eksplozivnost in nadzor gibanja ustvarjata moč brez nepotrebne napetosti,« pojasni Marko, ki se poglablja tudi v nevroznanstveno področje, da bi razumel, kako možgani vplivajo na gibanje, učenje novih vzorcev in telesno zmogljivost. »Raziskoval sem, kako se um odziva na vadbo in kako lahko s pravilnim pristopom izboljšamo motivacijo, zavestno povezavo z gibanjem in ne nazadnje kakovost življenja.«

Vse to znanje je združil v pristop, ki ga danes poučuje v svojem terapevtskem centru. Pravi, da ne gre le za vaje, temveč za učenje občutenja telesa, povezovanje uma z gibanjem in za ustvarjanje dolgoročnih sprememb. »Ko razumemo, kaj in zakaj nekaj počnemo, ne le izboljšamo svojo telesno pripravljenost, ampak postanemo tudi bolj zavestni pri vsakdanjih gibih in odločitvah o svojem zdravju,« poudarja sogovornik.

Ko se telo »izklopi«

Pravita, da sedeč način življenja telo »izklopi«, zato se upočasnita krvni pretok in metabolizem, mišice izgubijo moč, sklepi postanejo manj gibljivi in togi. Poslabša se tudi drža telesa, kar vodi v bolečine in kronično utrujenost. Redno gibanje ni le preventiva, ampak nuja, še pravita: »Vsak dan lahko naredimo nekaj preprostih vaj, kot so kroženje z rameni, nežno raztezanje hrbtenice v vse smeri in vaje za aktivacijo globokih mišic trupa. Če pomislite, koliko časa dnevno ostajate v istih položajih, so najboljše vaje ravno obratne – če večino časa sedimo, so naša ramena sključena naprej, naši kolki in kolena so pokrčeni, zato sta kot protiutež najboljše vaje odpiranje prsnega koša in raztezanje ramen ter kolkov.«

Pojasnita še, da naša hrbtenica potrebuje gibljivost, stabilnost in sproščenost. Zato priporočata vaje, ki krepijo jedro (trebušne in hrbtne mišice), vaje za gibljivost in mobilnost hrbtenice (mačka-krava, rotacije telesa) ter raztezanje, ki pomaga sprostiti napetost mišic. »Pomembno je, da vsak posluša svoje telo in telesa ne sili v položaje, ki mu ne ustrezajo,« opozarjata.

Andraž Purg

Posledice stresa

Stres je naravni odziv telesa, vendar postane težava, ko se kopiči in povzroča napetost v mišicah, omejeno gibljivost ter vpliva na splošno počutje. »V najinem centru stres obravnavamo celostno – s kombinacijo vaj za prožnost in telesno povezanost, s čimer zavestno sproščamo napetosti v nekaterih delih telesa. Pomemben del tega procesa je tudi dihanje: v položajih, v katerih čutimo zakrčenost, uporabimo usmerjeno predihavanje, s čimer aktiviramo parasimpatični živčni sistem in telesu pomagamo, da se sprosti na globlji ravni,« poudarita in dodata, da ta pristop ne odpravlja le posledic stresa, ampak uči telo, kako se učinkoviteje spopadati z njim v vsakdanjem življenju.

»Dihanje je most med telesom in umom. Med vadbo zavestno dihanje vpliva na pravilno aktivacijo jedra in preprečuje možnost za poškodbe, v vsakdanjem življenju nam daje energijo in jasnost. Pogosto ljudje zadržujejo dih, ne da bi se tega sploh zavedali. Že preprosto ozaveščanje dihanja lahko prinese veliko pozitivnih sprememb,« pojasni Eva.

Telo, um, duša

Ko se pojavi neka zdravstvena težava, ne zadostuje odpravljanje simptomov, poudarjata, ampak je treba poiskati vzrok zanjo na telesni, umski in dušni ravni. »Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč stanje, v katerem se počutimo žive, povezane in v harmoniji s seboj. Ko telo ni v ravnovesju, se pojavi bolečina. Ko um ni v ravnovesju, nas prevzame stres. Ko duša ni v ravnovesju, izgubimo občutek smisla,« še poudarjata Eva in Marko, ki z zadovoljstvom zaznavata, da se vedno več ljudi zaveda, da zdravje ni nekaj samoumevnega in da zahteva aktiven pristop. »A se kljub temu mnogi še vedno soočajo s pomanjkanjem časa, z napačnimi informacijami in občutkom negotovosti, ker ne vedo, kje in kako začeti. Zato je pomembno, da ponudimo preproste, a učinkovite rešitve, ki jih lahko vsak vključi v svoj vsakdan,« še pravita simpatična Konjičana, ki sta pred letom kupila manjšo hišo ob gozdu in sadovnjaku. V njej si želita ustvariti topel dom, v katerem bosta lahko še bolj živela v skladu s svojimi vrednotami – z naravo, zdravim načinom življenja in s čim manj odvisnosti od vedno hitrejšega tempa sodobnega sveta.