Razstava razglednic o nekdanjem blišču Rogaške Slatine
Razstava s pomočjo starih razglednic in fotografij prikazuje utrinke in razvoj tega zdraviliškega mesta do leta 1945.

Od vode do kristala je naslov panojske razstave, ki bo v kostanjevem drevoredu Zdraviliškega parka v Rogaški Slatini na ogled do konca oktobra.

»Krivec« za postavitev razstave je zbiratelj Marko Karlin, ki hrani verjetno največjo zbirko razglednic Rogaške Slatine, svojega rojstnega kraja. Potem ko je februarja pod okriljem tamkajšnjega zbirateljskega društva izdal knjigo, ga je Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina povabil, naj delček iz bogatega nabora svojih pričevalcev preteklosti predstavi še na razstavi na prostem. Kot je pojasnil sogovornik, je bil to velik izziv, saj je na panoje lahko uvrstil le približno petino od vseh razglednic, ki jih je predstavil v knjižnem delu. Seveda je moral primerno skrajšati tudi spremljajoče besedilo. »Obiskovalcem in domačinom sem želel prikazati utrip preteklosti, kako je bilo včasih, kakšna je bila oblačilna kultura ljudi, kakšno glasbo so poslušali, kako so se rekreirali …«

Prava banka spominov
S posameznega tematskega področja, ki ga je predstavil v knjigi, je lahko na panojsko razstavo uvrstil le dve razglednici. Prizadeval si je, da bi ljudje, ki si bodo razstavo ogledali, lahko spoznali raznolikost Rogaške Slatine. V ospredje je postavil vrelce Tempel, Donat, Styria in paviljone, ki so bili postavljeni nad njimi. Izpostavil je pomembnejše stavbe v Zdraviliškem parku, med drugim mlečni in delikatesni paviljon.

Svoje mesto je na razstavi dobilo tudi znamenito pokrito sprehajališče, imenovano wandelbahn. Spomnil je tudi na prva območja za tako imenovane sončno-zračne kopeli, kjer so gostje imeli različne terapije. Gre za nekakšne predhodnike bazenov, ki so bili ločeno urejeni za moške in ženske. Prvo slatinsko športno kopališče je bilo nato zgrajeno leta 1935.

Želel je prikazati lepoto, ki jo je kraj imel nekoč. »Kraj je seveda lep še danes. A zgradbe so žal spremenjene, številni secesijski elementi so bili med obnovo izbrisani. Tudi notranjosti stavb so bile prenovljene v drugačnem slogu. Velikokrat se mora kakšna stara stavba umakniti novi arhitekturi, s čimer se je težko sprijazniti.«
Čut do dediščine
Način sporočanja se bliskovito spreminja. Če so si ljudje včasih pošiljali razglednice in pisma, si danes tudi s počitnic s pomočjo sodobne tehnologije pošiljajo digitalne vtise in fotografije. Karlin kot bistveno razliko med obema načinoma vidi to, da so stare razglednice po nekem času na ogled širokemu krogu ljudi. Medtem ko sporočila, ki jih drug drugemu pošiljamo s pomočjo pametnih naprav, vidi le naslovnik, nato pa utonejo v pozabo.
Odkar je izdal knjigo, ni nič manj na lovu za redkimi primerki razglednic. »Temu ni konca,« je pojasnil in dodal, da je zbirki dodal še kakšnih deset novih kosov. Tako se ponaša z več kot 1.300 dokumenti časa.

Nekaj jih je precej redkih. Štiri posebne mu je na primer prijatelj nedavno prinesel iz fotoateljeja iz Münchna. »Imam prav posebno listo želja 20 razglednic Rogaške Slatine, ki sem jih zasledil v medijih, na spletu, pri drugih zbirateljih. Dobro vem, kaj iščem. A je do teh redkih primerkov težko priti, medtem ko je splošnih v izobilju.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se