Zgolj spisek (ne)uresničljivih želja?
Preveč vpletanja politike in zgolj spisek želja različnih regij, ki pa z realnostjo nimajo prav veliko. To so bili glavni očitki udeležencev razprave o Zeleni knjigi, ki je danes potekala v sklopu zasedanja Sveta regije Posavje. V soboto se namreč zaključuje javna razprava o tem pomembnem energetskem dokumentu, na podlagi katerega naj bi čez dobro leto nastal Nacionalni energetski program. Slovenija mora namreč do leta 2020 za skoraj 10 odst. povečati sedanji 16-odstotni delež obnovljivih virov energije, nespoštovanje zahtev pa bi nas lahko precej udarilo po žepu.
"Če do predvidenih rokov tega cilja ne uresničimo, se nam obeta več 100 milijonska tožba Evropske komisije, že do leta 2012 pa bi morali doseči bistveni napredek," je danes poudaril direktor Direktorata za energetiko na gospodarskem ministrstvu Janez Kopač.
Novi program naj bi zato zajel gradnjo čim več potencialnih energetskih objektov, s katerimi bi lažje ugodili evropskim zahtevam. Prav tu pa nastopi največji problem. Slovenija namreč za uresničitev različnih želja in interesov še posebej v časih gospodarske krize nima dovolj denarja, zato v javnosti že nekaj časa potekajo besedni dvoboji med zagovorniki 2. bloka krške jedrske elektrarne in novega bloka Termoelektrarne Šoštanj.
Če so Posavci pričakovali, da bo obisk Kopača v Posavju razjasnil dileme glede počasnih postopkov pri umeščanju hidroelektrarn na spodnji Savi, so se zmotili. Kot je pojasnil direktor Direktorata za energetiko vsi roki za dokončanje hidroelektrarne Mokrice še vedno visijo v zraku, saj s Hrvati še ni bilo doseženega nobenega dogovora. Leto 2015, ko naj bi začela obratovati še zadnja v nizu hidroelektrarn, je tako zaenkrat pod velikim vprašajem.
"Investicija v novi blok termoelektrarne naj bi stala 1,1 milijarde evrov. Če bomo šli v to investicijo, sem prepričan, da vsaj še 10 oziroma 15 let ne bo denarja za druge objekte," je povedal eden izmed največjih kritikov gradnje novega bloka termoelektrarne, bivši gospodarski minister Andrej Vizjak.
Ob tem se postavlja vprašanje smiselnosti kriterijev, ki jih za gradnjo novih energetskih objektov predvideva Zelena knjiga. Po mnenju večine razpravljavcev bi morali za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida namreč v ospredje postaviti predvsem zanesljivost oskrbe, trajnost in konkurenčnost, ne pa zagotavljanja socialnega miru.
"Vse bolj se mi zdi, da gre pri tem dokumentu predvsem za politično vprašanje. Socialna kohezivnost se mi namreč ne zdi ravno primeren kriterij, ki ga nisem zasledil tudi v nobeni drugi državi," meni direktor krške nuklearke Stane Rožman.
Kljub številnim pomislekom o smotrnosti vlaganja denarja v termoelektrarne, pa bo politika kot vedno imela zadnjo besedo. Projekta gradnje elektrarne v Šoštanju se namreč po besedah Kopača ne da več ustaviti, saj bi bila škoda v tem primeru prevelika. Približno 5000 delovnih mest, kolikor naj bi jih bilo povezanih s termoelektrarno, je pač ne glede na okoljsko vprašanje, prevelik davek.
