V Evropski parlament si v naših krajih želijo predvsem ženske
V nedeljo pozno zvečer, predvidoma kmalu po 23. uri, bo znano, kdo nas bo naslednjih pet let zastopal v Evropskem parlamentu. Za eno najbolje plačanih služb v politiki se poteguje 98 kandidatov iz enajstih političnih strank. Približno 1,6 milijona volilnih upravičencev bo izvolilo devet evropskih poslancev, enega več kot na zadnjih evropskih volitvah. Bo med njim tudi kdo od šestih kandidatov iz naših krajev, med katerimi je kar pet žensk? Vprašali smo jih, kako in zakaj bodo glasovali na posvetovalnih referendumih. Državni zbor jih je namreč razpisal sočasno z evropskimi volitvami. Bo zaradi tega volilna udeležba višja?

Po javnomnenjski raziskavi inštituta Mediana bodo posvetovalni referendumi v nedeljo, 9. junija, na volišča pripeljali približno 37 odstotkov volivcev, kar bi bila občutno višja udeležba kot na zadnjih evropskih volitvah leta 2019. Takrat je svoj glas oddalo nekoliko manj kot 29 odstotkov volilnih upravičencev.
Volivke in volivci bodo lahko izbirali med enajstimi listami kandidatk in kandidatov. To so Nova Slovenija – krščanski demokrati, Vesna – zelena stranka, Slovenska ljudska stranka, Socialni demokrati, Gibanje Svoboda, Slovenska demokratska stranka, Levica, Resni.ca, skupna lista strank DeSUS in Dobra država, Zeleni Slovenije in Nič od tega.
Na kandidatnih listah je en kandidat in pet kandidatk, ki živijo v naši regiji. Vprašali smo jih, kako razmišljajo o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uporabi konoplje v medicinske namene in za osebno rabo ter o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor.
Gibanje Svoboda: Janja Sluga
Poslanka Janja Sluga iz Rimskih Toplic, ki je letos maja praznovala abrahama, se je v mladosti ukvarjala z manekenstvom in bila leta 1995 izbrana za mis Alpe Adria. Po izobrazbi je diplomantka poslovne administracije. Preden je vstopila v politiko, je bila poslovna sekretarka v celjskem zavodu za kulturne prireditve, zatem poslovna sekretarka Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
Pravi, da zagovarja pravico odločanja o lastnem življenju, katerega sestavni del je tudi smrt. »Vsakega lahko doleti bolezen z neznosnimi fizičnimi in psihičnimi bolečinami. Paliativno oskrbo moramo zato seveda krepiti in nadgrajevati. Se pa zavzemam za pravico do dostojanstvene smrti, za katero se lahko odločimo, če nastopi takšen trenutek.«
Naklonjena je tudi uporabi konoplje v medicinske namene, pri čemer poudarja, da je 90 odstotkov konopljinih pripravkov v Sloveniji že v uporabi za zdravljenje otroške epilepsije. »Uporaba konoplje v medicinske namene je pri nas torej že dovoljena, žal nista dovoljeni njena pridelava in predelava. Zato so bolniki pri nas odvisni od uvoza preparatov iz tujine. Zaradi pogosto pretrganih dobavnih verig celo od črnega trga. Cene so visoke, kakovost je vprašljiva. Bolniki ne morejo vedeti, kaj so v resnici kupili.« Zato podpira ureditev pridelave in predelave konoplje, s čimer bo omogočen nadzor nad kakovostjo in ceno, predvsem pa bo zagotovljena varnost za bolnika. Po njenem mnenju je pridelava konoplje priložnost tudi za kmete in nova delovna mesta.
Prav tako bo podprla uvedbo preferenčnega glasu na volitvah poslancev v državni zbor. »Volivec bo imel bistveno večji vpliv na izbiro kandidata kot zdaj, ko politične stranke z dodelitvijo okrajev posameznim kandidatom vnaprej odločijo, kdo od njih bo izvoljen in kdo ne.«
Vesna – zelena stranka: Urša Zgojznik
Uršo Zgojznik, 44-letno podjetnico, ki je po izobrazbi profesorica pedagogike in matematike z Rečice ob Savinji, mnogi povezujejo z okoljevarstvenim aktivizmom, saj je bila vrsto let predsednica nevladne organizacija Ekologi brez meja. Zdaj je generalna sekretarka politične stranke Vesna – zelena stranka.
V tej stranki zagovarjajo črtanje konoplje iz uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, pri čemer bi postala izenačena z drugimi zdravilnimi rastlinami. »Podpiram legalizacijo konoplje za osebno uporabo, saj ni izkazana škodljivost za javno zdravje. A potrebujemo ustrezno zakonsko ureditev. Legalizacija ne pomeni stanja brez pravil, temveč uvajanje novih zakonov, ki zagotavljajo varnejšo rabo in pregledno upravljanje te rastline.«
Evtanazija je, kot poudarja, zapleteno vprašanje, zato ga je treba rešiti v okviru razprave o celostni ureditvi področja paliative. »Ključna bo končna zakonska ureditev tega vprašanja, zato v naši stranki pozivamo k previdnosti in premišljenosti. Načeloma podpiramo uvedbo pravice do pomoči za prostovoljno končanje življenja. Neznosno trpečim lahko omogočimo to pravico, če so sposobni samostojno izraziti voljo do tega dejanja. Pri tem imamo sicer nekaj zadržkov, ki so povezani z oblikovanjem zakona.«
Pravi še, da podpira možnost uvedbe preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor, saj je tako zagotovljen večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev. Kot dodatno spremembo zagovarja tudi nižanje starostne meje za udeležbo na volitvah na 16 let.
DeSUS in Dobra država: Darinka Mravljak
Darinka Mravljak, 70-letna upokojenka, ki je po izobrazbi diplomirana upravna organizatorka, je nepoklicna podžupanja Mestne občine Velenje. Poklicno pot je začela v Gorenju in jo nadaljevala v velenjski občinski upravi. Zatem je v upravi za javne prihodke delala kot davčna inšpektorica in vodja inšpekcije. Bila je tudi vodja izpostave uprave za javne prihodke, upokojila se je kot višja davčna inšpektorica. Med drugim je soavtorica priročnikov s področja davkov. Prva v Sloveniji je opravila postopek obdavčitve prihodkov iz nepojasnjenega izvora premoženja, kar si šteje za največji dosežek pri poklicnem delu.
Pravi, da podpira pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. »Pri neozdravljivi bolezni si namreč ne želim neznosnih bolečin, nevrednih človekovega dostojanstva.«
Je tudi zagovornica uporabe konoplje v medicinske namene, nasprotuje pa uporabi konoplje za osebno rabo, saj meni, da učinkovit nadzor nad pridelano količino konoplje in njeno kakovostjo za osebno rabo ni mogoč.
Nasprotuje tudi uvedbi preferenčnega glasu. »Menim, da ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu volivcu ne omogočata večjega vpliva na izvolitev poslancev, saj izbor kandidatov še vedno opravijo politične stranke. Ukinitev volilnih okrajev bi povzročila še večjo centralizacijo, saj bi za izvolitev imeli več možnosti kandidati iz večjih mestnih središč, ki so tudi sicer bolj prepoznavni, a ni nujno, da so tudi najboljši. Prav tako se v skladu z odločbo ustavnega sodišča zavzemam za spremembo meja volilnih okrajev. To pomeni, da je pri oblikovanju volilnih enot in okrajev treba upoštevati geografsko zaokroženost, tako da se vsaka volilna enota razdeli na 11 volilnih okrajev s približno enakim številom prebivalcev, kjer se glasuje za enega kandidata.«
Nova Slovenija – krščanski demokrati: Katja Berk Bevc
Med najmlajšimi kandidati na letošnjih evropskih volitvah je 23-leta Katja Berk Bevc iz Lesičnega. Magistrica tolmačenja, slovenščine, angleščine in nemščine je zaposlena kot strokovna sodelavka v poslanski skupini Nove Slovenije za področja izobraževanja, zdravstva in družine. Že peto leto je predsednica Mlade Slovenije, podmladka Nove Slovenije.
Na referendumu o evtanaziji bo glasovala proti. Pravi, da gre za zelo občutljivo temo, na kar opozarjajo tudi zdravniki. »Poleg tega sploh ne vemo, kaj točno želi vlada uzakoniti – pomoč pri samomoru, evtanazijo, belgijski, kanadski ali avstrijski model? Vlada naj raje poskrbi za dobro delujoče zdravstvo in razvoj paliativne oskrbe, namesto da za hiter izhod v sili ponuja evtanazijo. Na najšibkejše v naši družbi ne smemo izvajati dodatnega pritiska,« poudarja.
Tudi glede konoplje je kritična. »Vlada jo lahko legalizira v nekaj mesecih, če to res želi, saj ima v parlamentu dovolj glasov. Enako velja za vprašanje gojenja medicinske konoplje. Menim, da gre zgolj za trik, kako na volitve privabiti čim več volivcev, in to s temo, ki nima povezave z Evropsko unijo. Zdravstvena stroka opozarja na povezavo med kajenjem marihuane in višjo verjetnostjo za razvoj duševnih motenj, zlasti pri mladostnikih. Raje bi videla, da bi vlada toliko napora, kot ga vlaga v legalizacijo še ene droge, vložila v zdravljenje in zmanjševanje duševnih stisk med mladimi.«
Podpira uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah, ker meni, da bo volivcu s tem zagotovljen večji vpliv na to, kateri politiki bodo izvoljeni v naš parlament.
Socialni demokrati: Primož Brvar
48-letni Primož Brvar, po izobrazbi magister poslovnih ved. je zadnjih deset let direktor neprofitne stanovanjske organizacije Nepremičnine Celje. V politiki ni novinec, saj je več mandatov celjski mestni svetnik.
Vprašanja o evtanaziji, konoplji in preferenčnem glasu so, kot poudarja, pomembne teme in primerne za referendumsko odločanje. Ne zdi se mu primerno, da je referendumsko glasovanje sočasno z evropskimi volitvami. »Ocenjujem, da bodo izidi volitev v Evropski parlament bistveno bolj usodno vplivali na življenje ljudi kot referendumski rezultati. Zato Socialni demokrati največ pozornosti v tej predvolilni kampanji namenjamo nagovarjanju volivk in volivcev, naj svoj glas namenijo solidarni, zeleni, inovativni in varni Evropski uniji, za katero se zavzemamo v naši stranki.«
Na referendumu o ureditvi pravice do prostovoljnega končanja življenja bo glasoval za. Obžaluje, da o tej zahtevni in občutljivi temi v javnosti ni bila zagotovljena dovolj poglobljena in spoštljiva razprava, saj poraja številne moralno-etične dileme.
Predlagana uvedba preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah se mu zdi smiselna. »Upam, da se bodo v javni razpravi in kasnejši uveljavitvi ljudske volje oblikovalni bolj jasni okviri konkretnih rešitev, za katere bi bilo možno dobiti zadostno podporo v državnem zboru.«
Podprl bo tudi obe referendumski vprašanji, povezani s konopljo. »Pričakujem, da bo glasovanje dalo jasno sporočilo, da ljudje na tem področju podpiramo pozitivne spremembe, ki bi zagotovile pridobivanje medicinskih surovin v Sloveniji in omogočile premik od neučinkovitih politik prepovedi k sodobnejšim pristopom zmanjševanja škode.«
Lista kandidatov Nič od tega: Alenka Pečnik
Alenka Pečnik, 68-letna pravnica, odvetnica in mediatorka, ima odvetniško pisarno v središču Celja in je predsednica Mestne četrti Center Celje. Ob tem poudarja, da se bojuje za človekove pravice. Da se zavzema za tiste, ki se jim godi krivica.
Meni, da bi morala biti temeljna človekova pravica, da se vsak sam odloči, kdaj je čas, ko mu zdravstveno stanje ne omogoča več dostojnega življenja brez trpljenja. »Najbolj pomembna bo stroga zakonska ureditev, ki bo onemogočala kakršnekoli zlorabe. Razumem odpor nekaterih zdravnikov do evtanazije, kar ne sme biti ovira, da takšne zakonodaje ne bi sprejeli.«
V stranki Nič od tega prav tako menijo, da je skrajni čas, da se uporaba konoplje legalizira. »Večina študij kaže, da ima konoplja mnogo več dobrih kot slabih učinkov. Ljudje so tisti, ki se morajo odločiti, za kakšne namene jo želijo uporabljati. Zakonodaja je tista, ki mora preprečevati zlorabe.«
Uvedbi preferenčnega glasu v predlagani obliki nasprotuje, saj meni, da naš volilni sistem potrebuje bolj radikalne spremembe, da bi bile volitve poštene. »Zato v naši stranki predlagamo, da se zagotovi enakopravnost vseh kandidatov in ne da so člani parlamentarnih strank v prednosti pred predstavniki državljanskih list ali zunajparlamentarnih strank. Zavzemamo se tudi za načelo domicila, kar pomeni, da morajo imeti kandidati vsaj dve leti stalno prebivališče v okraju, v katerem kandidirajo. Prav tako je treba preprečiti prehod poslancev v vlado in nato nazaj v državni zbor, s čimer bi onemogočili prisotnost istih politikov na različnih položajih že več let oziroma desetletij,« še pravi kandidatka, ki se zavzema tudi za izenačitev pravil delovanja zasebnih in javnih medijev. »Sedaj mnogi mediji v interesu kapitala ali strankarski soodvisnosti posegajo v volilne kampanje in postavljajo določene kandidate v prednostni položaj, s čemer vplivajo na volivce.« (Foto:arhiv NT/Sherpa)