Sevniška politika enotna: zahtevajo svojo gimnazijo

##IMAGE-3457434##
Še pred začetkom šolskega leta so v sevniških občinskih klopeh izoblikovali zahtevo, ki so jo že predstavili tudi odgovornim na šolskem ministrstvu. V kraj bi namreč ponovno radi pripeljali gimnazijski program, ki so ga sicer izgubili pred približno šestimi desetletji.
"Srednja šola ni zgolj izobraževanje, ampak je tudi pomemben družbeni element v vsakem kraju. Ne želimo, da se naše socialno in gospodarsko šibko okolje še naprej izčrpava z izobraževanjem v bogatejših in močnejših okoljih, kot sta Celje in Novo mesto, s tem pa se ne nazadnje pospešuje tudi centralizacija" je povod za oblikovanje predloga na sinočnji seji občinskega sveta pojasnil tamkajšnji župan Srečko Ocvirk.
Letno naj bi iz sevniškega okolja v gimnazijske programe v drugih krajih odšlo za vsaj dva oddelka otrok, zato so njihova prizadevanja usmerjena k ustanovitvi splošne gimnazije v Sevnici. Zanjo imajo namreč po mnenju Ocvirka prav vse pogoje, od zadostnega števila otrok in kakovostnega kadra do primernih prostorov v sevniški srednji šoli.
Čeprav je ponavadi pri oblikovanju takšnih ali drugačnih predlogov veliko nasprotnih mnenj, pa so tokrat za spremembo v Sevnici enotni. Prav vsi svetniki so namreč predlog sprejeli z velikim navdušenjem.
"Mislim, da ni potrebno nikogar prepričevati. Prednosti uvedb gimnazijskega programa je veliko, od tega, da bi na ta način naše otroke lahko zadržali v kraju, kar pa bilo dobro tudi za njegov razvoj, poleg tega pa bi bila takšna rešitev tudi cenejša za starše," meni Drago Krošelj iz Zaresa. Pozitivnih učinkov gimnazije v kraju se zaveda tudi Breda Drenek Sotošek iz SD, ki obžaluje le, da takšnega predloga niso sprejeli že pred 10 leti.
Enotnost sevniške politike pa bo že kmalu na preizkušnji, saj bo treba za idejo navdušiti tudi odgovorne na ministrstvu. Pri tem bodo imeli, kot je opozoril tudi Rok Petančič iz PUM, prav gotovo veliko nasprotnikov, saj bi uvedba gimnazijskega programa v Sevnici posledično zmanjšala vpis v druge gimnazije v okoliških krajih. Veliko izmed njih se jih je namreč vozilo v Krško, Brežice in Celje, dijaki iz Mirnske doline pa predvsem v Novo mesto.