##IMAGE-2199050##

Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je včeraj podprl zgolj predlog za nadaljevanje postopka za ustanovitev nove občine Mirna in bo DZ predlagal, da na tem območju razpiše referendum, na katerem bi ugotavljali voljo tamkajšnjega prebivalstva.

Vlada je sicer pred kratkim, kot smo poročali, izrazila negativno stališče do ustanavljanja novih občin, kar pa na Mirni ni v ničemer spremenilo načrtov tamkajšnjih pobudnikov osamosvajanja od trebanjske občine, ki se nemoteno pripravljajo na referendum.

Pod predlog za novo občino Mirna se je podpisala skupina koalicijskih poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem (LDS). Sopodpisnica predloga Renata Brunskole (SD) je pojasnila, da na tem območju obstaja namera o nadaljnjem združevanju; občini Šentrupert ter Mokronog-Trebelno ter krajevna skupnost Mirna so že podpisali pisno o nameri za združitev v občino Mirenska dolina s 6640 prebivalci.

"Govoriti o pismu o nameri za združitev nikogar ne zavezuje," je opozoril Pukšič in napovedal možnost, da se bodo predlagatelji ostalih občin obrnili na ustavno sodišče. "Boli me, če imajo nekatere državljanke in državljani bolj srečno roko, ker so njihovi predlagatelji koalicijski poslanci, kot pa drugi, katerih predlagatelji so opozicijski poslanci," je še dejal.

Vlada procesa nadaljnjega ustanavljanja občin ne podpira, je uvodoma povedala državna sekretarka s službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Meta Vesel Valentinčič. Spomnila je, da se je Slovenija leta 1990 delila na 60 občin, leta 1998 ob reformi jih je bilo 147, leta 2002 193, sedaj pa je v Sloveniji 210 občin.

Pogoj 5000 prebivalcev oz. pod izjemnimi pogoji 2000, ki je potreben za ustanovitev nove občine, je definiran izjemno široko in je omogočil arbitrarno odločanje, ta izjema pa je postala pravilo. Tako več kot polovica občin, ki smo jih ustanavljali skozi vsa ta leta, ne izpolnjuje osnovnega kriterija glede števila prebivalcev, je navedla državna sekretarka.

"Verjetno je čas, da to izjemo prekinemo," je dejala. Po njenih besedah ugotavljajo, da glede na razlike v velikosti prihaja tudi do velikih kvalitativnih razlik - glede funkcionalnega upravljanja kot koncentracije potencialov, tako finančnih kot kadrovskih. Ob tem je potrebno upoštevati tudi finančne razmere, saj nekatere občine krizo že čutijo: prihodki se manjšajo, podaja premičnin ne gre, večajo se izdatki na socialni ravni, je opozorila.

Pri predlogih za preoblikovanje v mestne občine pa so člani odbora sledili mnenju vlade, da ne izpolnjujejo pogojev, in jih niso podprli. Kot je opozorila vlada, nobena občina nima zahtevanih 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.