J.A.

Na včerajšnji novinarski konferenci, ki jo je trebanjski župan Alojzij Kastelic sklical takoj za kolegoma iz občin Šentrupert in Mokronog-Trebelno, je pojasnil, da predlagani referendum svetnikov Neodvisnega demokratskega kluba (NDK) Jožeta Povšiča in Andreja Jevnikarja razume kot priložnost, da o odlokih, ki se tičejo skupnih javnih zavodov, vsi skupaj še enkrat dobro premislijo.

"Mislim, da smo šli prehitro v to. Vprašanje je, kaj bo v prihodnje s financiranjem skupnih zavodov in podjetja, kako bo to zaživelo v teh odlokih," je povedal Kastelic in navedel primer, ko so nastale težave pri Galeriji likovnih samorastnikov. Prav tako se mu ne zdi prav, da občani Trebnjega solidarnostno plačujejo dražjo vodo in odvoz odpadkov na račun ostalih dveh občin.

"Vse se bo še bolj zapletlo, če se bo odcepila še Mirna," je še povedal župan, potem pa besedo prepustil Jožetu Povšiču.

Ta je ponovil argumente za referendum, ki jih je pred enim tednom že predstavil javnosti, in dodal, da je v primeru, če trebanjski občinski svet ne bo podprl predloga za referendum, pripravljen na to, da bo zbral podpise 5 odstotkov volivcev (490).

"Da ne bi po nepotrebnem povzročali stroškov z referendumom, bom občinskemu svetu predlagal, da še enkrat premisli in upošteva  interes občine Trebnje, ki ima 71,63 odstotni delež v teh javnih zavodih," še doda Povšič, ki zagovarja stališče, da bi morala za odločitve v skupnih zavodih zadoščati večina glasov, ne pa 75 odstotkov.

Franc Jevnikar (LDS), ki trenutno vodi skupino podpisnikov sporazuma o uresničevanju strateškega načrta za obdobje 2006-2010, je dejal, da je imela trebanjska občina leto in pol časa, da bi pripravila drugačne odloke, pa v občinski stavbi ni bilo volje, da bi sploh sodelovali z drugima dvema občinama.

"Sporni odloki, ki jih je usklajevala tudi naša skupina, govorijo samo o programskih pravicah, naš lastniški delež ostaja 72 odstotkov," je povedal Jevnikar in pojasnil, da jih bodo lahko spreminjali tudi kasneje, če bo treba.

Proračun za leto 2009

Ena od tem srečanja z novinarji je bil še letošnji proračun. Prvotni predlog  so svetniki na januarski seji zavrnili, po pogovorih z vodji svetniških skupin ga je župan nekoliko spremenil, o njem pa naj bi razpravljali na seji prihodnji teden.

"Mudi se nam s sprejemanjem proračuna, sicer se nam bodo odmikali projekti kor je CERO1," pove Kastelic in na vprašanje, zakaj ga niso pripravili že lansko jesen, odgovori, da je toliko prej težko načrtovati za naslednje leto, ko pa se šele konec oktobra vidi, kaj bo občina lahko izvedla v tekočem letu.

Popravljena verzija proračuna predvideva za 20 milijonov evrov izdatkov in 2,4 mlijone zadolževanja. Po novem predlogu naj bi krajevne skupnosti dobile kar 400.000 evrov manj kot lani (okoli 20 odstotkov).

"Na eni strani imamo občinske projekte, na drugi tiste, ki jih vodijo krajevne skupnosti. Morali smo najti ravnotežje, ne moremo pa zmanjševati pri projektih, kot so šola Dolenja Nemška vas, čistilna naprava Veliki Gaber, zazidalni načrt Roje 4, ker so tam predvidena tudi državna in evropska sredstva," pojasni Kastelic.

Franc Jevnikar ne vidi razloga, da svetniki ne bi sprejeli proračuna, če bo župan upošteval njihove pripombe.

"Zahtevamo, da krajevne skupnosti dobijo enaka sredstva kot lani, v občinski upravi pa naj bo 25 delavcev, vključno s funkcionarji," je naštel najpomembnejše pripombe.