Arhiv NTRC

Najprej h ključnemu dokumentu občine. V začetno grafično predstavitev OPN se je prikradla oznaka, da je na območju Stare cinkarne predvidena stanovanjska gradnja, zaradi česar je marsikdo zastrigel z ušesi. Tam stanovanjske gradnje ne bo, šlo je namreč za tiskarsko napako, priznavajo v občini.

Toda v odloku o OPN je vendarle nerodno zapisano, da se bodo reurbanizirala »degradirana območja Stare cinkarne in betonarne v Medlogu ob Savinji in da bodo namenjena razvoju okoljsko in urbanistično primernejših programov«. Omenjena so tudi stanovanja ...

Gre za omembo različnih namenskih rab. Stara cinkarna je centralno območje, ki ima velik razvojni potencial, seveda pod pogoji ustrezne okoljske sanacije. Za del območja je že sprejet lokacijski načrt Tehnopolis, poleg tega OPN predvideva nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti. Lani smo izvedli mednarodni natečaj Europan, na katerem je zmagala zanimiva rešitev, ki za območje Stare cinkarne združuje možnost zelenih površin in pozidave. Gre za večji center, za dejavnosti v njem že obstaja nekaj pobud. Od države, konkretno od Ministrstva RS za okolje, podnebje in energijo, pričakujemo, da bo v skladu z odlokom, ki ga v teh dneh obravnava vlada, poskrbela za strokovne podlage za sanacijo tega območja. Vse to bomo v naslednjih letih združili v prostorski akt, ki bo predpisal sanacijo in razvoj tega območja.

Poleg Stare cinkarne je v odloku o OPN omenjen tudi Medlog. Se je tam po lanski poplavi situacija spremenila?

Da. Predlog osnutka OPN je v Medlogu predvideval športno-rekreacijske dejavnosti in ohranitev poslovne cone. Situacija se je tam zdaj spremenila. Zaradi visoke poplavne ogroženosti bo kot zelena površina opredeljena večina širšega območja zelenega klina med Savinjo, Medlogom in Špico, ki bo sicer stavbno zemljišče, vendar brez pozidave. Za poslovno cono v Medlogu ostaja v OPN namembnost gospodarskega območja. Toda z državo potekajo pogovori o možnosti rešitev za to visoko poplavno ogroženo območje in za zagotovitev trajne varnosti za ljudi in podjetja, ki tam delujejo, tudi z razmislekom o selitvi in izvedbi sanacijskega OPPN. Verjamem, da v prihodnje to območje ne bo intenzivno pozidano. Glede na videni osnutek državnega prostorskega načrta bo med Levcem in Medlogom treba zagotoviti tudi razlivne površine za zmanjševanje poplavne ogroženosti dolvodno.

Ali držijo govorice, da se je poplavna varnost na tem območju poslabšala po gradnji dveh večstanovanjskih stavb v bližini?

Ne. Protipoplavni ukrepi so zaščitili predvsem območje Špice, poslovna cona in stanovanjske stavbe od hišne številke 1 do 8 pa enako kot pred tem niso poplavno zaščitene. Težko je torej načrtovati intenzivnejšo rabo ali pridobivati nova gradbena dovoljenja za to območje. Vemo, da je mnenjedajalec v teh primerih Direkcija RS za vode, ki gradnje na poplavno ogroženih območjih ne dopušča. Mislim, da je odgovorno, da se v prihodnjih spremembah in dopolnitvah OPN na ta problem odzovemo.

Govorite o preselitvah hiš, ki so bile lani poplavljene?

Da. Pred tedni je vlada objavila seznam 348 stavb, ki so predvidene za preselitve. Na njem je 9 stanovanjskih stavb na območju Mestne občine Celje, toda po naši evidenci gre v Celju za 23 stavb, ki so poplavno ogrožene in jih ni mogoče zavarovati. Hkrati imamo 12 stavb, ki so ogrožene zaradi plazov. Seznam države ni popoln in zajema samo stanovanjske stavbe, medtem ko ne vključuje objektov gospodarske dejavnosti, ki so v neposredni bližini. Pričakujem, da bo državna tehnična pisarna, ki si objektov na terenu še ni ogledala, seznam dopolnila. Ni prav, da lastniki živijo oziroma opravljajo delo v negotovosti. Seznam namreč še ni dokončen in ga bodo še dopolnjevali oziroma spreminjali, saj se študije poplavne in plazovne ogroženosti ter ugotovitvene ocene posameznih objektov tudi na območju Mestne občine Celje šele začenjajo izvajati. To pomeni, da bodo lahko objekti bodisi dodani bodisi umaknjeni s seznama, umestitev na seznam pa nikakor ne pomeni nujno odstranitve objekta oziroma selitve. To je skrajna možnost, če po strokovni oceni druge vrste sanacija ne bi zadoščala za varno nadaljnjo uporabo nepremičnin, vsekakor pa umestitev ogroženega območja na navedeni seznam daje možnost sanacije škode na različne načine in s financiranjem države.

Niti krajani Trnovelj, Ljubečne in Teharij niso ravno navdušeni, ker OPN tam predvideva še več industrije in prometa ...

OPN kot dolgoročen strateški dokument obravnava območja, kjer so možne zgostitev ali širitev nekaterih dejavnosti in zagotovitev namenske rabe za razvoj mesta. Pripravljavec je tako opredelil nekatere dodatne površine za razvoj gospodarske dejavnosti, kar Celje in regija potrebujeta. Namen razgrnitve OPN je, da se občani opredelijo do sprememb in da končne odločitve uvrstimo v predlog OPN. Menim, da sta na območjih, ki ste jih omenili, zgostitev in širitev dejavnosti smotrni. Gre za dolgoročno prostorsko načrtovanje, kar pomeni, da velja še posebna odgovornost, kako se razmejujejo posamezne namenske rabe in da pri izvedbi zagotavljamo okoljsko sprejemljivost in prepreko konfliktov med dejavnostmi. Namen OPN je, da ta razmerja urejamo celostno. Za kompleksna območja, kjer se spreminja namenska raba, OPN zato predpiše izvedbo OPPN – torej občinskih podrobnih prostorskih načrtov, znotraj katerih je podrobneje predpisan način urejanja, od zelenih pasov do vrste objektov, oblikovanja in podobno. Seveda bi želeli zagotavljati stanovanjsko in gospodarsko rabo prostora še na nekaterih območjih, toda v postopku priprave predloga ni bilo mogoče povsod pridobiti soglasij nosilcev urejanja prostora – kar 36 jih je.

Celje je specifično?

V Celju velja pri umeščanju v prostor vrsta omejujočih dejavnikov, od poplavnih, okoljskih, kmetijskih do velikega števila nepozidanih stavbnih zemljišč. Zemljišče, ki je tik ob industrijski coni in ima po trenutnem OPN kmetijsko namensko rabo, je smiselno spremeniti v gospodarsko rabo ali nameniti centralnim dejavnostim, saj kmetijske dejavnosti tam ni mogoče opravljati, hkrati tako pridobimo potrebna zemljišča za gospodarski razvoj. Poudarjam, da je OPN kot vsak prostorski akt »živ« dokument. Zato si bomo prizadevali že kmalu po njegovem sprejetju pristopiti k prvim spremembam in dopolnitvam kot odziv na nove pobude ali danosti, ki so se pojavile v zadnjem času.

V okoljskem poročilu ob OPN je navedeno, da imajo številni posegi na nekaterih področjih, ki jih načrt opredeljuje, »nebistvene učinke« na okolje ali pa potrebujejo le »omilitvene ukrepe«. Na drugi strani je v prvem mnenju direkcija za vode zapisala, »da niso bile upoštevane splošne smernice s področja urejanja z vodami in da bo OPN pomembneje vplival na okolje« ter da je izdelan »pomanjkljivo« ...

… toda pri dokončnem OPN morajo biti vsa podana mnenja pozitivna in prvo mnenje DRSV ni bilo zadnje, vmes je bilo še veliko uskladitev in kompromisov. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, sektor za okoljske presoje, je okoljsko poročilo k OPN potrdil kot ustrezno in tako omogočil javno razgrnitev. Na koncu bo dokument usklajen z vsemi usmeritvami nosilcev urejanja prostora, saj pri ključnih omejitvenih dejavnikih, kot je varovanje pred poplavami, ne sme biti nobenega kompromisa.

Pričakujete veliko sprememb načrta?

Ne. Za pripravo osnutka so bile naročene poplavne karte in izvedene hidrološko-hidravlične študije …

… pred lansko poplavo?

Da.

Torej se je situacija vendarle spremenila.

Poplavne karte so izdelane na podlagi do zdaj veljavne hidrologije, katere novelacija na državni ravni še ni končana, generalno pa so vse smernice varovanja pred poplavami upoštevane. Posamezni ukrepi ter spremembe in dopolnitve načrta bodo izvedeni na vsakokrat noveliranih hidroloških osnovah. Moram povedati, da je več let trajalo, da je OPN prišel do faze javne razgrnitve. Občinski prostorski načrti so namenjeni dolgoročni rabi. Zadnji celjski načrt je bil sprejet leta 1986 in z dopolnitvami iz leta 2000 velja še danes. To so akti, ki so izdelani dolgoročno.

Ampak razburjajo nekatere krajevne skupnosti. Na primer zaradi nekaterih prometnih povezav.

OPN povzema državno strategijo prostorskega razvoja, zato vključuje tudi razvoj prometne infrastrukture. Tretja razvojna os je strateška odločitev tako mesta kot države. OPN ponuja nekaj možnosti, ki jih bo država, verjamem, da kmalu, presojala v sklopu državnega prostorskega načrta za tretjo os oziroma njen srednji del. Menim, da bi na tem področju morala država voditi aktivnosti hitreje, ne le pri umeščanju v prostor, ampak tudi pri izvedbi, ki je pomembna naložba za Celje in celotno regijo. Cestno omrežje v Celju ima negativen vpliv na kakovost zraka in bivanja nasploh. Zato mora tudi občina imeti namero, da je ta prometna infrastruktura čim prej realizirana. Ne želim pa se prehitro opredeljevati do ustreznosti možnosti, ki jih bo država šele presojala.

Toda gre za velike posege v okolje. Ena od možnosti vzhodne obvoznice je celo predor pod Aljaževim hribom. Ko bo OPN sprejet, bo težko kaj spreminjati.

Ni res. Ravno nasprotno. OPN določa več možnih tras, namensko rabo zemljišč in ključno javno infrastrukturo, ki jo lahko umestimo v prostor. To nikakor ne prejudicira izdaje gradbenih dovoljenj ali izvedbe te infrastrukture, omogoča pa možnost umeščanja v prostor. Zato želimo glavne razvojne interese mesta, regije in države vnesti v krovni razvojni dokument. V vseh teh točkah se do zapisanega opredeljujejo vsi nosilci urejanja prostora in javnost.

Ljudje ne berejo vseh dokumentov v OPN, ki jih je ogromno. Lahko zgrešijo na primer, kaj zanje pomeni predor skozi njihovo naselje. Tudi preselitev?

Glede na OPN ne vem za primer, ki bi omejeval nadaljnjo rabo prostora zaradi predora. OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. V strateškem delu spremembe niso definirane do končnega merila in poteka trase na parcelo natančno, pred potrditvijo trase in projekta so potrebne tudi geološke študije in podobno.

OPN se dotika tudi območja Šmartinskega jezera. Če ga primerjava z Velenjskim jezerom, se lahko Celje skrije … Kaj je Celje s to možno turistično točko naredilo v zadnjih desetletjih? Nič?

V vprašanju se skriva tudi odgovor. Na Šmartinskem jezeru se nakazuje vizija po razvoju tega, res pa je, da verjetno v preteklosti ni bilo zagotovljenih primernih zemljišč in površin, območje ni v celoti komunalno urejeno. To je verjetno razlog, zakaj v preteklosti to območje ni bilo turistično bolj izkoriščeno. Težko ga je primerjati z Velenjskim jezerom, saj je tam investitor premogovnik, na Šmartinskem jezeru pa je lastništvo obale precej razpršeno. OPN predvideva kar nekaj razvojnega potenciala na tem območju, veliko pa bo odvisno tudi od upravljanja, naložb in posameznih lastnikov zemljišč.

In če primerjate razvoj Velenja v zadnjem desetletju z razvojem Celja, ste negativno ali pozitivno presenečeni?

Zelo težko bi primerjal, saj imata mesti različne izzive. Velenje se sooča s prehodom iz ključne panoge premogovništva in zato bo v prihodnje doživelo veliko sprememb. Celje pa ima močno in raznoliko gospodarsko zaledje in je bistveno bolj odporno na spremembe. V Celju je v zadnjih letih izziv predvsem urejanje prostora in prometa in ravno to sta temi, kjer bo največ poudarka. Mesto se kot središče nacionalnega pomena dobro razvija, imamo pa še nekaj potenciala, predvsem na področju demografske slike, ki je precej slaba.

Tudi okoljska. Te dni je bila onesnaženost v Celju večja kot drugod. Imamo resničen problem z onesnaženostjo.

Celje ima problematično geografsko lego, je prometno obremenjeno, zato so še toliko bolj pomembni ukrepi, ki so v naši in državni pristojnosti, za izboljšanje zraka. Pred časom sem si na telefon naložil evropsko aplikacijo za spremljanje kakovosti zraka in pogosto primerjam mesta. Za Slovenijo velja, da so urbana središča zelo prometno obremenjena, tudi v manjših krajih, kjer to ni merjeno, je zrak slabši zaradi uporabe trdih goriv. Zato so naši ključni cilji premik tranzitne prometnice iz stanovanjskega dela mesta, spodbujanje uporabe alternativnih oblik mobilnosti in javnega potniškega prometa, tudi sistema Kolesce, ki ga bomo še nadgrajevali. K zmanjšanju onesnaženosti bodo pripomogle še usmeritve na področju energetike in dostopnosti do toplotne energije v stavbah, ki jim že sledimo z razvojem daljinskega ogrevanja. V Celju je to dober in prednostni način, saj dosegamo najugodnejšo ceno za uporabnike v Sloveniji. Spodbujamo k uporabi obnovljivih virov, ki ne poslabšujejo stanja zraka.

Mladi danes razmišljajo ekološko. Menite, da je Celje privlačno za mlade družine?

Da. In temu bomo posvetili še več energije. V proračunu smo povišali sredstva za območja otroških in športnih igrišč, krepimo celostno komunikacijsko strategijo mesta, ker je Celje lahko središče v državi, ki bo družinam prijazno tako v turističnem, stanovanjskem kot cenovnem smislu. To usmeritev potrjuje tudi ena od javnomnenjskih analiz. Pomembno je, kako mesto komunicira z mlajšo populacijo, ki se v zadnjih letih ni čutila ravno povezana z mestom in tu ni videla priložnosti zase. To so ljudje in tiste družine, za katere si želimo, da v Celju ostanejo ali pridejo sem živet.

Občani vas velikokrat opazijo, kako hodite po mestu. Ste v času, odkar ste župan, opazili kakšno pomanjkljivost in nanjo opozorili – da jo pristojne službe odpravijo?

To je ravno prednost hoje … Da, opazil sem marsikaj. Moramo biti zahtevni pri urejenosti mesta in skrbi za javne površine. Celje je prejelo priznanje za najboljurejeno mesto, kar nam je v čast. Res pa je, da se da vedno ciljati še višje. Te dni smo s komunalnimi službami in službo za investicije v mestnem jedru skupaj pogledali, kako je poskrbljeno za čistočo in nekatere stvari, ki potrebujejo redne servise. Tudi občani in krajevne skupnosti lahko na takšne stvari opozorijo. Vsak je odgovoren za to, kako je mesto videti, javne službe pa morajo poskrbeti, da je izvedba pravočasna in da ima mesto videz urejenega in čistega prostora. Zadeva, na katero sem opozoril in ki je pomembna, so površine z urejenim dostopom za invalide. Na tem področju imamo še nekaj dela. Pri vsakem posegu v prostor je treba biti pozoren na vsako malenkost. Vse to so naše skupne površine, ki jih moramo imeti za svoje in biti do njih skrbni in pozorni.

Če pogledate zadnje leto svojega županovanja, je bilo kar pestro. Čas je kar razburkan ...

Zgodilo se je toliko prelomnih in pomembnih dogodkov, da bi jih težko predvidel. Toda odkar sem župan, so me pozitivno presenetili delovni odnosi, znanje, strokovnost in zavzetost sodelavcev.

Pa še zdravniki stavkajo. Občina je ustanoviteljica Zdravstvenega doma Celje. Se boste kaj odzvali? Bolniki ne pridejo do vseh družinskih zdravnikov …

Spoštujem pravico zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev do stavke ter njihova prizadevanja za izboljšanje pogojev za delo. Ne le pri zdravnikih, ampak pri vseh delavcih. V Sloveniji smo dobro seznanjeni z izzivom, ki ga predstavlja pomanjkanje družinskih ter drugih specializiranih zdravnikov, kar vpliva na pravočasnost oskrbe. Verjamem in upam, da bosta sindikat in vlada zbližala stališča, da se bo stavka čim hitreje končala, predvsem pa je pomembno, da se tudi v tem času za bolnike zagotovi optimalna oskrba, ki je v skladu z njihovimi potrebami in predvsem tudi s pravicami.