Nepremičninski trg: cene v nebo
Če je že iz vseh družbenih por mogoče slišati, kako je epidemija negativno vplivala na različne dejavnosti in veje gospodarstva ter na življenje, je zanimivo, da je bil obseg trgovanja na slovenskem nepremičninskem trgu lani resda manjši kot pred epidemijo, kar ni ustavilo rasti cen nepremičnin. Letos se je promet z nepremičninami zmanjševal do februarja, ko se je končala prepoved opravljanja terenskih ogledov nepremičnin. Po normalizaciji poslovanja z nepremičninami je število transakcij z nepremičninami poskočilo in je bilo aprila že na približno enaki ravni kot v letu pred epidemijo. Glede na znane podatke je rast cen stanovanjskih nepremičnin letos celo nekoliko poskočila. Preverili smo, kakšne so cene nepremičnin in kako je na drugi strani z najemom nepremičnin. Se bolj splača najeti ali kupiti stanovanje ali hišo? In kako so sploh urejeni najemi nepremičnin? Je najemnik prepuščen lastnikovi (ne)milosti pri določanju cene najema in kdo si lahko najem stanovanja ali hiše sploh privošči? Ugotovitev? Cene nepremičnin so kljub epidemiji in njenim posledicam podivjale, na področju najemov vlada »pravi mali divji zahod«. Kako se torej znajti? (SIMONA ŠOLINIČ)
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o najemniškem trgu, o pravicah najemnikov in o tem, zakaj najemi nepremičnin v Sloveniji v bistvu sploh niso regulirani tako kot bi morali biti.
Samo na območju Celja je uradno evidentiranih približno 18 tisoč stanovanjskih enot. To pomeni približno 14 tisoč stanovanj v večstanovanjskih stavbah in približno 4 tisoč stanovanjskih hiš. Vse to predstavlja približno odstotek slovenskega tako imenovanega stanovanjskega fonda. V Celju 75 odstotkov hiš predstavljajo samostojne hiše in 25 odstotkov vrstne hiše in dvojčki.
Podobno kot v Mariboru je število nakupov in prodaj stanovanjskih nepremičnin v Celju po letu 2015 precej nihalo, kar kaže, da rast povpraševanja ni bila tako hitra in velika kot v Ljubljani. Geodetska uprava RS ugotavlja: »V Celju se je povpraševanje in posledično število transakcij s stanovanji in hišami najbolj povečalo leta 2018, ko so občutno zrasle tudi cene. Že naslednje leto smo v Celju zabeležili znaten padec števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami. Lani se je nato število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah nekoliko umirilo, število transakcij s stanovanjskimi hišami pa se je kljub epidemiji povečalo.« Na drugi strani na primer število prodanih ali kupljenih zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb v zadnjih letih – ob sicer običajnem pomanjkanju ponudbe ustreznih zazidljivih zemljišč v mestu – kaže, da je v Celju tržno povpraševanje po novih stanovanjih zaenkrat manjše kot v Mariboru ali Kranju.
Na geodetski upravi dodajajo, da je za Celje – na račun občinskega projekta Dečkovo naselje s približno 140 neprofitnimi stanovanji – značilno, da je bilo v zadnjem letu zgrajenih skoraj toliko neprofitnih stanovanj kot stanovanj za trg: »Lani in letos je na območju Celja prišlo na trg približno 80 stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki so bila večinoma hitro prodana. Trenutno v Celju gradijo še približno 120 tržnih stanovanj, ki naj bi prišla na trg do konca leta.«
