V Veržeju je potekalo usposabljanje salezijanskih animatorjev, gre za program pod okriljem Salezijanske mladinske pastorale.
Pokrajinski muzej Celje, ki je lani praznoval 140 let delovanja in za uspešno delo prejel zlati celjski grb, želi tudi letos nadaljevati svoje poslanstvo v skrbi za kulturno dediščino Celja in celjske regije v času do 1. svetovne vojne, je na novinarsi konferenci povedal direktor muzeja Stane Rozman.
Družinske korenine in obujanje spomina na otroštvo so botrovali temu, da je Tadej Žugman iz Ljubljane Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur podaril portret Josipa Ipavca. Svoje umetniško delo je v roke novim lastnikom predal ob odprtju nove dvorane, ki jo je tamkajšnja občina uredila v Zgornjem trgu.
Kaj se zgodi, ko radoveden fant sledi pripovedi svoje babice in se loti iskanja zaklada v bližnji jami? O tem govori nova občasna arheološka razstava Pokrajinskega muzeja Celje z naslovom Ljubija – zaklad pod skalo. Na ogled je v pritličju Knežjega dvora.
Scenograf je bil Dorian Šilec Petek, kostumografka Tina Bonča. Tako scena kot kostumi predstavljajo rusko dušo, obenem pa naslavljajo tudi sodobnost, je še povedal Golob.
BUMfest 15 bo na odru gostil znane in neznane obraze. Podrobneje sta vsebino letošnjega dogajanja dopoldne v avli Doma II. slovenskega tabora žalec predstavila idejni oče festivala Dejan Tamše in direktor zavoda za kulturo, šport in turitem mag. Boštjan Štrajhar.
V Plesnem forumu Celje so konec leta pripravili praznično revijo najmlajših plesalcev od tretjega do dvanajstega leta. Novoletni plesni vlak je »zapeljal« pod vodstvom koreografinje Gordane Stefanovič – Erjavec, ki v Celju že 47 let skrbi za to, da se mladi plesno izobražujejo in da za mnoge ples postane način življenja. Plesni forum je pogosto tudi prizorišče nastopov odličnih domačih in tujih glasbenikov.
Strasti v Gledališču Celje so se, kot kaže, umirile. Člani sveta zavoda naj bi na včerajšnji seji glasovali o razrešitvi upravnika Mihe Goloba, ki so mu očitali več nepravilnosti, a se to ni zgodilo.
Klavdija Simler, ki z družino živi v Visočah, ki so blizu Planine pri Sevnici, s svojo opogumljajočo življenjsko zgodbo navdihuje mnoge.
Jutri bo na Starem gradu še zadnje decembrsko večerno vodenje za družine, ki želijo o slavni preteklosti mesta izvedeti na nekoliko drugačen način.
Digitalni fotoklub Celje in revija Digitalna kamera sta v minulih dneh pripravila fotografski razstavi, ki bosta obiskovalcem na voljo tudi v dneh po novem letu.
Odprtje Pravljične dežele na Glavnem trgu v Celju je sinoči okrnilo slabo vreme, saj je bilo obiskovalcev bolj malo, jih bo pa gotovo v naslednjih dneh več. Med otroke se je s kočijo pripeljal tudi Božiček.
»Raj sem si vedno predstavljal kot neke vrste knjižnico.« Tako sporoča citat argentinskega pisatelja, ki na slikarskem platnu krasi pisarno direktorja Knjižnice in kulturnega doma Šmarje pri Jelšah dr. Marka Samca. Na steni ima posebno mesto program dogodkov, ki vsak mesec pod streho omenjene kulturne ustanove prinaša raznolike vsebine – od gledaliških in kinopredstav, koncertov, razstav, dogodkov univerze za tretje življenjsko obdobje do kulturnih dejavnosti za otroke in mladino. Šmarčan, ki je na čelu te ustanove zadnja štiri leta, pojasnjuje, da knjižnice že dolgo niso več le tihi prostori za poglobljeno razmišljanje, branje in učenje. Zato ne preseneča njegova vizija tega javnega zavoda – še naprej biti svetilnik kulturnega in družbenega življenja v skupnosti.
V parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so odprli fotografsko razstavo druge generacije fotografskih tehnikov. Dijaki so že v času poletnih počitnic poprijelI za objektive in pripravili nekaj svojih izdelkov. Po eden od vsakega od 25 dijakov bo vse leto na ogled v parku.
Pred tednom je zasedba podmladka ter članic in članov Gledališča Zarja Celje premierno odigrala predstavo Cesarjeva nova občila in s tem uprizorila eno najbolj znanih Andersenovih pravljic. Prva ponovitev z obiskom dobrega moža je bila sinoči.
Dvorec Jelšingrad je edini v orientalskem slogu prezidan dvorec na Slovenskem. Tudi njegova notranjost je bila opremljena v orientalskem slogu, medtem ko so se v njegovi okolici razprostirali orientalski vrtovi. Omenjeni dvorec je edinstven tudi zato, ker je njegov nekdanji lastnik baron Rudolf Gödel-Lannoy v njem hranil kopico orientalskih predmetov, s katerimi je obiskovalcem prikazal Orient v malem.
Na celjskem Savinjskem nabrežju sta Zavod Celeia Celje in Mestna občina Celje tudi letos pripravila otvoritev prazničnih lampijonov, ki so jih izdelali celjski vrtci, osnovne in srednje šole.
O Celjskih grofih je že veliko znanega, a nova odkritja vedno znova presenetijo zgodovinarje. O moči ene najpomembnejših plemiških rodbin na naših tleh govori tudi podatek, da so prve generacije Žovneških gospodov, kasnejših Celjskih grofov, imele le pet gradov, nato se je »imperij« širil. Friderik I. je vsako leto kupil en grad na račun zadolženih lastnikov, ki niso mogli vrniti dolga. »Celjski niso bili le politiki in vojaki, ampak tudi izjemni poslovneži,« meni Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki se prvenstveno ukvarja s preučevanjem te pomembne rodbine. Nekateri bi jim sicer rekli vojni dobičkarji, a tudi v tistih časih so žal uspevali bolj iznajdljivi in prebrisani.
