Europol identificiral več kot 700 nevarnih kriminalnih združb v EU
Europol je v petek objavil najnovejše poročilo o najnevarnejših kriminalnih združbah, ki delujejo na območju Evropske unije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poročilo razkriva, da se kriminalne združbe kljub vztrajnem naporu organov pregona na razmere nenehno prilagajajo, se obnavljajo in spretno izkoriščajo vsako vrzel, ki jo prinese nov dan.
V poročilu so poudarili, da organiziran kriminal v EU postaja vse bolj nadnacionalen in odporen na zunanje dejavnike, pri čemer so posebej izpostavili področje kibernetskega kriminala, ki je še vedno v vzponu. Kriminalci namreč spretno izkoriščajo ranljivosti v finančnih sistemih in digitalni infrastrukturi, se hitro prilagajajo in se ne ozirajo na meje med državami.
Glede na analizo v Evropski uniji deluje kar 731 kriminalnih mrež, ki se ponašajo s skupno več kot 400.000 člani iz 118 držav. Glavna področja delovanja ostajajo trgovina s prepovedanimi drogami in razne goljufije, vključno s spletnimi.
Europol je leta 2024 med najnevarnejše uvrstil 821 kriminalnih združb, od teh jih v zadnjem poročilu kar 76 odstotkov ni več na seznamu, kar kaže na učinkovito delovanje organov pregona, a se je zdaj na seznamu znašlo novih 533 združb. Ob teh med najnevarnejšimi ostaja osrednja skupina 198 kriminalnih združb, pri katerih gre običajno za ustaljene, hierarhično ustrojene mreže, ki delujejo že dlje časa.
Gre za mednarodne mreže, ki ne poznajo meja
Kot je na novinarski konferenci v Bruslju pojasnil vršilec dolžnosti direktorja Europola Jürgen Ebner, vse skupaj »pospešujeta umetna inteligenca in tehnologija.« Po njegovih besedah ni dovolj, da razbijejo posamezno kriminalno mrežo, čeprav vsak tak primer šteje, temveč je izziv predvsem v tem, »kako ostati pred njimi s pomočjo obveščevalnih podatkov, inovacije in operativnega sodelovanja.«
»Imajo zelo močno finančno ozadje. Uporabljajo prefinjene protiukrepe. Uporabljajo korupcijo na visoki ravni. Gre za globalno, mednarodno povezane celice po EU in širše, torej za mednarodne združbe,« je poudaril Ebner.
Poročilo obenem razkriva, da kar približno 85 odstotkov najbolj nevarnih kriminalnih mrež za omogočanje svojih kriminalnih dejavnosti izkorišča »zakonite poslovne strukture.« Pri Europolu so navedli še, da lov na posameznike in identifikacija pomembnih članov združb ni dovolj, saj jih, v kolikor njihov poslovni model preživi, hitro nadomestijo drugi.
»Nač cilj ni preprosto aretirali posameznih kriminalcev, temveč identificirati in razbiti celotne kriminalne mreže, ciljati njihove vodstvene strukture ter jim onemogočiti dostop do sredstev in dobičkov, s pomočjo katerih vzdržujejo svoje dejavnosti,« pa je na novinarski konferenci dejal šef ciprske policije Themistos Arnaoutis.
Pri Europolu zato pozivajo k okrepitvi sodelovanja zlasti v Zavezništvu evropskih pristanišč. Gre za javno-zasebno partnerstvo, ki sta ga Evropska komisija in Svet EU leta 2024 ustanovila za boj proti trgovini z prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu v evropskih pristaniščih. Zavezništvo združuje organe kazenskega pregona, carino, pristaniške oblasti in zasebna podjetja. Pozivajo tudi k okrepitvi čezmejnega sodelovanja med organi kazenskega pregona.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
