Tu je druga sezona kriminalne serije V imenu ljudstva, v kateri ima pomembno vlogo avtistični fant Sebastijan. Tega tako prepričljivo igra 26-letni Urban Kuntarič, da so mnogi mislili, da gre res za avtista. Mladi igralec je počaščen, saj to pomeni, da je svoje delo dobro opravil. »Čutil sem velik pritisk zaradi avtistov samih, saj sem jih želel verodostojno prikazati,« pravi Ljubljančan, ki meni, da ima najboljši poklic na svetu, saj je vsak dan lahko nekdo drug.

· Kultura

Svetovni dan maternega jezika obeležujemo 21. februarja. Slovenščina je v zadnjih desetletjih zaradi razširjene angleščine vedno bolj na udaru, zato je še toliko bolj spodbudno, da kljub življenju v tujini na svoj materni jezik ni pozabil marsikateri izseljenec. V pomoč jim je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga v Berlinu že petnajsto leto poučuje mag. Magdalena Novak, profesorica slovenščine in angleščine. Delo jo zelo navdihuje in veseli, obenem je ustvarjalno, zato ji ni nikoli dolgčas. Dopolnilni pouk slovenščine, ki ga organizira in financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovno podporo pa učiteljem nudi zavod za šolstvo, v nemški prestolnici obiskuje devetdeset udeležencev, med katerimi so tako otroci kot odrasli.

· Kultura

  »V majhni vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v redeče in modre copatke.« Tako se začne zgodba o Muci Copatarici, s katero so zrasle generacije otrok. Gre za najbolj znano delo pisateljice Ele Peroci, ki je bila v Rogaški Slatini rojena 11. februarja pred stotimi leti. Njenemu literarnemu ustvarjanju za otroke je krila dalo rojstvo dveh hčera. Zamisli za pravljice je dobivala, ko je opazovala, kako sta njeni deklici doživljali drobne dogodke. Nato je izbirala besede in mislila na otroka, ki mu bo to pravljico povedala. »Najbolj je bila vesela, če ji je otrok, ko je bila na obisku v šoli, prinesel v podpis povsem obrabljeno knjigo. Tako je vedela, da so jo veliko brali,« se ob letošnji pomembni obletnici spominja njena hči Jelka Pogačnik.  

· Kultura

Občina Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju. Letos ga je prejela kulturna ustvarjalka, zagovornica slovenskega jezika in lepega vedenja, predvsem pa vsestransko aktivna na kulturnem področju Jolanda Železnik.

· Kultura

Flamingo Filip je bil drugačen. Ni bil rožnate barve kot vsi drugi, ampak sive in zato ni imel prijateljev. Nekega dne je spoznal siničko Tilko, ki je bila prav tako posebna, saj je imela moder kljunček. Tudi ona je bila brez prijateljev in zato sta se s Filipom spoprijateljila. A sinička je morala kmalu nazaj domov v severne kraje. Čez nekaj časa je flamingo dobil njeno sporočilo, naj pride za njo, da ima zanj presenečenje. Peljala ga je v živalski vrt, kjer so živele same posebne živali: sivi flamingi, opice brez repov … V tem okolju je tudi sam našel zadovoljstvo.

· Kultura

  Kultura se zadnji dve leti sooča s težkimi razmerami. Obdobje, v katerem so se menjavale omejitve in sprostitve, je bilo zaznamovano z manj prireditvami in manj obiskovalci. Ob vsaki odpovedi so ustvarjalci izgubili možnost, da bi pokazali svoje delo in zaslužili z dejavnostjo, za katero so poklicani. Občinstvu je bila odvzeta priložnost za občutenje kulturnih vsebin, ki bogatijo življenje, širijo obzorja in omogočajo premislek. Bomo državljani ob tem ponovno ovrednotili, kakšno mesto si v naši družbi zasluži kultura? Kot poudarjajo vidnejši kulturni ustvarjalci na Celjskem, njen položaj ni odvisen le od naklonjenosti odločevalcev, temveč je naša skupna odgovornost.  

Nekdanji tekmovalec resničnostnega šova Kmetija je tudi umetnik. Svoje slike je razstavil v Šentjurju, kraju svojih prednikov, skladateljev Ipavcev.

Kot igralka je Lucija Harum že precej znana, saj smo jo gledali v seriji V imenu ljudstva, zdaj pa se nam predstavlja še kot pevka.

· Kultura

  Ni vsakomur dano, da bi lahko po telefonu klepetal s princeso, z naslednico kraljeve družine. To je po zaslugi skrbi za ohranjanje spomina na družino Karađorđević uspelo zbiratelju in vsestranskemu ustvarjalcu Aleksandru Stanislavu Jurkoviču oz. Naniju Poljancu. Njegov ljudski muzej s tremi tematsko zaokroženimi zbirkami je od leta 2012 na ogled v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. Poljanec pravi, da je muzej, za katerega skrbi, živi muzej. Od odprtja pred desetletjem je bila postavitev deležna že petih večjih prenov. Zadnji je botrovalo presenečenje, ki je s pomočjo pošte pripotovalo iz Palm Springsa v Kaliforniji.  

· Kultura

Slovenski kulturni praznik je priložnost, da se tudi lokalno okolje pokloni društvom, skupinam in posameznikom na področju kulture za tisto, kar s svojo ustvarjalnostjo prispevajo k družbi svojega časa in prihodnosti. Občina Žalec je v petek zvečer v Domu II. Slovenskega tabora Žalec na osrednji proslavi, ki je bila tudi letos v živo, podelila Savinova odličja.

· Kultura

Tekmovalec letošnje Kmetije Anže Ipavic je včeraj uradno odprl razstavo svojih slik v Šentjurju.

· Kultura

Tekmovalec šova Kmetija se pripravlja na otvoritev samostojne razstave, kjer bo predstavil svoja umetniška dela. Vas zanima, kaj je ustvaril?

Ministrov sarkazem naj bi bil jasno zaznaven.

· Kultura

Ure in ure bi lahko človek sedel v njegovi družbi in poslušal zanimive zgodbe ter anekdote iz njegovega življenja, tako fotografskega, glasbenega kot zasebnega. A žal je za vse premalo prostora na teh straneh. Roman Fonda, priznan celjski fotograf in glasbenik, pravi, da je vedno užival pri svojem delu in da ga ne bi zamenjal. Razgibano in pestro fotografsko delo je dopolnjeval z glasbenim udejstvovanjem in v obeh vlogah spoznal ogromno ljudi, doživel marsikaj, tudi tragične preizkušnje, a je ostal pozitivno naravnan. Zadnjega četrt stoletja, odkar je v njegovo življenje vstopila Goga, se fotografskih projektov lotevata skupaj. V družinskem podjetju marsikdaj priskočita na pomoč tudi njuna sinova Troy in Jan, ki poklicno sicer iščeta svoje poti, a se z navdušenjem nad glasbo nista izneverila družinski tradiciji.

· Kultura

  »Tisti, ki se z glasbo ne ukvarjajo profesionalno, težko razumejo, koliko dela je treba vložiti v to, da na koncu neko glasbeno delo zveni tako, kot glasbeniki želimo. Morda prav zato pianisti veljamo za trmaste ustvarjalce, za perfekcioniste.« Tako pravi 19-letni Dejan Romih iz Podčetrtka, ki od lanske jeseni študira klavir na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Mlad glasbenik je doslej vedno sledil iskri radovednosti, ki ga je pripeljala do dejavnosti, ki mu bogatijo življenje. Čeprav se lahko pohvali z lepo bero nagrad, ki jih je osvojil na glasbenih tekmovanjih, ni eden tistih, ki bi ob klavirju zanemarjali vse drugo okoli sebe. Z veseljem se posveča tudi filozofiji in ulični fotografiji.