Vijoličasto bogastvo v zibelki pod Bočem
Trgatev konec avgusta? To ni šala, ampak resničnost. Vendar obiralci niso trgali grozdja, temveč plodove aronije. Za 1.200 grmičkov tega jagodičevja v Čači vasi v občini Rogaška Slatina skrbi Rozalija Šket ob podpori svoje družine. Več ton temno vijoličastih sadežev, ki zrastejo v ekološkem nasadu, na kmetiji Korunovo predelajo v raznolike izdelke.
Rozalija Šket je pred desetletjem, ko so njeni otroci odraščali, začutila, da bi se lahko še bolj posvetila kosu obdelovalne zemlje pod Bočem. Površina je bila prevelika le za pridelovanje zelenjave. Ko je o aroniji prebrala nekaj literature, je vtise o tej rastlini predstavila partnerju Danijelu Lešniku. Za pokušino je naročila dva kilograma drobnih vijoličastih jagod in iz njih naredila sok, marmelado in sirup. Navdušilo jo je, da lahko iz te vrste jagodičevja, ki sicer sama po sebi ni tako prijetnega okusa kot na primer maline ali jagode, izdela številne zanimive izdelke. Njeni pozitivni občutki so se razširili tudi na ostale družinske člane. Zdaj te drobne plodove že vrsto let pridelujejo zase in za velik krog strank. In tako je sogovornica uresničila dolgoletno željo, da bi ob službi imela dejavnost, ki bi bila koristna za zdravje ljudi.
Celotna kmetija obsega malo več kot dva hektarja, od tega je aroniji namenjena približno četrtina površin. Ta rastlina ni preveč zahtevna, pomembno je predvsem, da je zemlja, kjer raste, odcedna, da voda tam ne zastaja. Takšne pogoje ima v ravni oazi, okoli katere se dviga hribovito območje. »Nasad me spominja na zibelko pod Bočem, gre za ravnino, ki je le na skrajnih mejah nekoliko naslonjena na hrib. Na enem delu pridelovalne površine grmički uspevajo na terasah,« je pojasnila sogovornica.
Vaja dela mojstra
Aronija ima več vitamina C kot ostalo jagodičevje, vsebnost omenjenega vitamina v teh vijoličastih jagodah je celo večja kot v limoni. Največ ga zaužijemo, če uživamo sveže plodove. Pri toplotni predelavi sadežev v sok in druge izdelke se vsebnost vitaminov nekoliko zmanjša. A če so postopki izvedeni pravilno, se kljub temu ohrani veliko koristnih snovi. »Ko pripravljam sok, je pomembno, da ga segrevam čim krajši čas in da ga nato čim hitreje ohladim,« je povedala Rozalija Šket, ki je znanje o predelavi plodov iskala s pomočjo tuje literature, svetovnega spleta. Marsikaj uporabnega je izvedela od drugih pridelovalcih po državi in od kmetijskih svetovalcev pod okriljem Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.
Učila se je tudi na lastnih napakah. »Sploh pri pripravi marmelade se je potrdil pregovor, da vaja dela mojstra. Preden sem prišla do pravega recepta, sem jo kuhala res velikokrat.« Drobna semena v vijoličastih jagodah so lahko moteča za stranke, zato je pridelovalka iz Rogaške Slatine veliko truda vložila v to, da je marmelada čim bolj gladka. Vseh potrebnih postopkov za končni rezultat ni želela razkriti, seveda pa je eden od njih tudi pasiranje.
Ekološka pridelava je izziv
Če ima človek ob hiši kakšno sadiko aronije, z njo verjetno nima veliko dela. Dovolj je, če ji pripravi zastirko, jo spremlja in jo zalije ob hudi suši. Nekaj drugega je skrb za velik nasad, kot ga imajo na kmetiji Korunovo. Spomladi je treba rastline obrezati in okopati sadike. Nasad je ekološki, kar pomeni da družinski člani za krotenje plevela ne uporabljajo škodljivih snovi, ampak ga odstranjujejo ročno.
Zoper plodovo vinsko mušico, ki zadnja leta povzroča sive lase vsem pridelovalcem sadja po državi, nastavljajo prehranske vabe. Mušica napade plodove v času njegove zrelosti in jih uniči, da padejo na tla. Družina Rozalije Šket za obvladovanje tega škodljivca vlaga precej napora in zato v zadnjem obdobju še posebej ugotavlja, kako velik izziv je ekološko kmetovanje. Vendar volja, da se trudijo še naprej, pri njih še zdaleč ne usiha.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
