MOV

Da je negotovost med velenjskimi rudarji vedno bolj prisotna, so potrdile osebne izpovedi štirih rudarjev. Eden od njih je povedal, da je bil zaradi težkega dela že dvakrat operiran na hrbtenici. Danes je invalid in ga skrbi, kako bo prišel do upokojitve. Vodja delovišča, ki se je te dni upokojil, se sprašuje, ali jim bodo pristojni zmogli zagotoviti pokojnine za dostojno življenje, da jim ne bo treba prejemati sredstev iz solidarnostnega sklada. Čeprav država še ni zagotovila sistemskih rešitev za zagotavljanje njihove socialne varnosti, so sodelujoči ministri na generacijskem forumu Varna prihodnost rudarjev zagotovili, da je njihova skrb odveč in da ne bodo pozabili na nikogar.

Čeprav je v nacionalni strategiji navedeno, da naj bi Premogovnik Velenje (PV) zaprli leta 2033, zadnje čase omenjajo tudi letnico 2027. »Če bi do zaprtja res prišlo že čez dve leti, bi 700 zaposlenih ostalo brez službe. Sprejemljivejša letnica je 2033, saj bomo obseg proizvodnje premoga v naslednjih letih prilagajali upokojevanju rudarjev,« je med drugim povedal generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec,

Kdaj se bo res zaprl velenjski premogovnik in kako bo vlada zagotovila socialno varnost rudarjev, bo opredeljeno v zakonu o razvojnem prestrukturiranju regije in zakonu o zapiranju Premogovnika Velenje. Na oba zakona v Šaleški dolini čakajo že skoraj tri leta.

Zakona tik pred sprejetjem

Po napovedih ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka naj bi bil zakon o zapiranju Premogovnika Velenje sprejet še letos. Zakonski predlog bo šel v prihodnjih dneh v medresorsko usklajevanje, junija v potrditev v državni zbor. Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju regije bo po besedah ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška šel v vladno proceduro predvidoma še ta mesec in v parlamentarno obravnavno pred poletjem. Poudaril je, da so pri pisanju zakona upoštevali tudi predloge lokalne skupnosti.

Na forumu je sodeloval tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je dejal, da nacionalna strategija za izstop iz premoga, ki predvideva konec energetske rabe premoga v letu 2033, ni pravno zavezujoča, a jo bo vlada upoštevala.

V sindikatu dvomijo

Predsednik sindikata PV Simon Lamot je izrazil dvom, ali je do leta 2033 pravičen prehod možno izvesti. Poudaril je, da po prenehanju odkopa premoga nihče ne sme ostati brez zaposlitve in da je do leta 2033 treba zagotoviti financiranje proizvodnje premoga. Ker zadnje različice predloga zakona o zapiranju premogovnika v sindikatu niso videli, ni prepričan, ali so bile njihovi predlogi upoštevani.

Kot je dejal velenjski župan Peter Dermol, mora biti prehod iz premogovništva pravičen. To pomeni, da morajo pristojni zagotoviti pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest, učinkovito sanacijo degradiranih območij ter ohranjanje lokalne identitete in kulturne dediščine. »Sprejeti ukrepi morajo temeljiti na spoštovanju dostojanstva ljudi, socialni varnosti zaposlenih in dolgoročni gospodarski oživitvi regije. Občinska uprava si aktivno prizadeva, da bi bila preobrazba gospodarstva za naše prebivalce čim manj boleča ter da bi odprla nove razvojne priložnosti za prihodnost.«

Kaj so se dogovorili?

Generacijski forum se je končal s sklepom, da bo za dejanski uspeh prehoda ključno pravočasno in vsebinsko usklajeno delovanje vseh pristojnih ministrstev. Pristojni ministri so zagotovili, da bo vsebina obeh zakonov usklajena v prihodnjih tednih, zakonodajni postopek naj bi se začel že v juniju. Oba zakona morata vsebovati tudi jasno določilo, da se bo odkopavanje nadaljevalo tudi po letu 2027, kar je osnovni pogoj za stabilen prehod in varnost zaposlenih v Premogovniku Velenje. Država mora omogočiti tudi pogoje, da se bo Šaleška dolina preoblikovala v trajnostno, socialno pravično in gospodarsko vitalno okolje.