V prihodnosti vetrne elektrarne ob bok haloškim klopotcem
Evropa in ves svet je pred energetskim izzivom. Ne le zaradi omejevanja izpustov CO2 v ozračje, temveč tudi iskanja novih ali drugačnih virov električne energije, ki pa je kljub varčevanju porabimo čedalje več. Ob tem nas v prihodnjih dveh desetletjih čaka zaprtje termoelektrarne Šoštanj in bloka nuklearke v Krškem. Deloma se rešitev ponuja v vetrnih elektrarnah, meni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej.
»Skupna potrošnja energije bo padala, električne pa se bo večala. Zato je sama država Slovenija, tudi zaradi dejstva, da nas do leta 2040 čaka zaprtje termoelektrarne Šoštanj, ki zagotavlja 40 % električne energije, in nato še leta 2043 bloka nuklearke, kar skupaj pomeni 70 % sedanje proizvodnje električne energije, pred velikimi izzivi. Delno želimo na te izzive odgovoriti tudi v DEM s povečanim obsegom proizvodnje električne energije, na prvem mestu iz vetra ter tudi sonca,«pravi Tumpej.
Samo netopirje bodo preučevali eno leto
A če so za zdaj s podatki glede načrtovanega projekta izgradnje polja vetrnih elektrarn na območju Makol v podjetju iz Rogaške Slatine (ki je negativen odziv doživelo na Rogli) skopi, so bolj radodarni s splošnimi informacijami v DEM. Direktor je dejal, da so ta trenutek oblikovani trije državni prostorski načrti v občini Dravograd na Ojstrici, na Paškem Kozjaku ter na Maclju, torej med drugim v občini Žetale. »V osnutku je predvidenih šest vetrnic moči 21 megavatov. Teh šest agregatov bi lahko po moči primerjali s Hidroelektrarno Dravograd,« je dejal. Investicijska vrednost projekta izgradnje je po podatkih infrastrukturnega ministrstva ocenjena na 30 milijonov evrov.
A od osnutka ter idej do realizacije bo še dolga pot.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
