Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Pred tednom dni je bil v Termah Dobrna zaključen 2. posvet o reji drobnice v samostojni Sloveniji. Tudi tega, podobno kot tistega v Postojni, daljnega leta 1996, so v celoti financirali udeleženci - rejci in strokovnjaki, ki so se želeli seznaniti z novostmi v panogi.

In novosti je ogromno. Reja drobnice v Sloveniji je po najhujšem obdobju od leta 1950 do 1980, predvsem po osamosvojitvi, izjemno napredovala: po obsegu kakor tudi kvaliteti. V najslabšem obdobju smo v Sloveniji redili manj kot 20.000 repov ovac in koz. Koliko pa jih je bilo v najboljših časih, pa niti ne znamo natančno ugotoviti. Ob razpadu Avstro-Ogrske naj bi na ozemlju današnje Slovenije redili več kot 400.000 živali, kar pa niti ni največ, saj naj bi v 19. stoletju le na območju Štajerske registrirali 600.000 ovac! Današnji stalež je sicer napredek, a možnosti nadaljnjega razvoja so še zelo velike, če bomo razvili ustrezne tržne poti. Leta 2010 je statistika zabeležila 6.181 kmetij, ki so redile 120.000 ovac, in 4.214 kmetij z 27.000 kozami. Vsak sedma slovenska kmetija redi (tudi) ovce ali koze.

Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Boris Grabrijan je v uvodnem predavanju orisal pot razvoja in nastanka društev ter skupne stanovske organizacije, nastanek Priznane rejske organizacije (PRO), ki je nosilec kar 9. rejskih programov - kar je izjema v slovenskem prostoru. Rejci drobnice so edini uspeli združiti svoje stanovsko in strokovno ter rejsko delo v eno krovno organizacijo. V letu 2013 pa po razumevanju Ministrstva za kmetijstvo in okolje vstopajo v novo obdobje - prvič v zgodovini društva bo zagotovljeno sofinanciranje profesionalnega dela v rejski organizaciji tudi za PRO. Dr. Drago Kompan, strokovni vodja rejskih programov, je opisal razvoj reje drobnice iz strokovnih pogledov. Številni drugi predavatelji na dvodnevnem posvetu pa so rejcem približali vsa področja njihovega delovanja: rejo, selekcijo, pašništvo, zdravstveno varstvo, gradnjo hlevov, predelavo volne in drugih proizvodov, rejci pa so slišali tudi novosti iz področja promocije, trženja in kmetijske politike. Prireditev so spremljale razstave in delavnice predelave ovčje volne.

Tudi tokrat, podobno kot pred 13. leti, se najvidnejši nosilci političnih funkcij niso mogli udeležiti posveta; rejci pa so bili ponosni na udeležbo in pomemben prispevek staroste novodobne slovenske ovčereje dr. Franca Zagožna, univerzitetnega profesorja, tudi predavatelja ovčereje, avtorja najpomembnejše knjige o reji ovac v slovenskem jeziku in tudi utemeljitelja najbolj razširjene tradicionalne pasme ovac v Sloveniji - oplemenjene jezersko-solčavske ovce, ki jo tudi redijo na njihovi družinski kmetiji. Kritičen kot vedno, je orisal stanje reje drobnice pri nas in jasno pokazal na krivce težke situacije in nemogočih tržnih pogojev tako v reji drobnice in kmetijstvu v celoti.

Največje težave rejcev danes pa so izjemno težke razmere na trgu - z enimi najnižjih cen v EU, velikimi težavami zaradi škod po zavarovanih živalskih vrstah, nerazumevanjem predelovalne industrije in negotovo Skupno kmetijsko politiko.

Skupna ugotovitev je bila, da mora Zveza društev rejcev drobnice Slovenije s partnerji v bodoče - ne oziraje se na finančne razmere; redno vsaki dve leti pripraviti podoben posvet, saj ga rejci in stroka potrebujejo za hiter prenos novih spoznanj v prakso.

Posvet so pripravili: Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Univerza v Ljubljani - Biotehniška fakulteta in Revija Drobnica.