Arhiv NTRC

Ministrica Irena Šinko je ogled poškodovanih kmetij v Zgornji Savinjski dolini začela z obiskom kmetije Hriberšek. Ta hribovska kmetija, ki se med drugim ukvarja z živinorejo, je ogrožena zaradi premikov zemljine in plazov, ki ogrožajo objekte. Seznanila se je tudi z razmerami na kmetiji Zager, kjer so izgubili vse kmetijske površine, stroje in objekte. Katastrofalne posledice so poplave pustile tudi na kmetiji Fale v Lučah, saj so jim deroče vode uničile hlev z živino, kmetijsko površino, stroje in objekte, ogrožena je tudi druga hiša, saj je plaz že zelo blizu. Vsi so v strahu pred novimi padavinami.

Uničujoča povodenj je številne kmete pahnila v hudo stisko. Nekateri so ostali brez vsega. Kako jim bo pomagala država?

Škoda v kmetijstvu je letos zelo velika. Maja so se zgodile poplave, julija neurja s točo, v avgustu je ponovno poplavljalo. Zato bomo kmetom pomagali na različne načine. Pripravljamo razpis za nakup mehanizacije, poskušali bomo izpeljati razpis za porabo sredstev iz programa razvoja podeželja, s katerim bi neposredno pomagali pri vzpostavitvi kmetijskih površin. Škoda, ki jo bodo ocenile občinske komisije, bo med drugim izplačana po sistemu »de minimis«. Medtem pospešeno pripravljamo dodatne finančne inštrumente, ki bodo objavljeni jeseni. S pomočjo Sklada za regionalni razvoj bodo na voljo ugodni krediti za male kmetije.

Kaj lahko kmetje sami naredijo za omilitev škode? Za zavarovanje poljščin se jih zaradi visoke zavarovalnine ne odloča veliko.

Menimo, da je za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu ključno izvajanje preventivnih ukrepov. Naj izpostavim na primer namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov, plastenjakov in protitočnih mrež ter različne tehnološke ukrepe. Za zagotovitev vodnih virov so potrebni veliki in mali namakalni sistemi ter zadrževalniki. Dobrodošla je vzpostavitev sistemov kapljičnega namakanja in sistemov namakanja s pomočjo mikrorazpršilcev v sadovnjakih. Omeniti velja tudi ustrezen izbor odpornih sort in kultivarjev, ohranjanje in izvajanje zelenjadarsko-poljedelskega kolobarja, gnojenje z organskimi gnojili in zeleno gnojenje ... Veliko je načinov, s katerimi kmetijska gospodarstva lahko preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi naravnih nesreč. Naše ministrstvo spodbuja preventivne ukrepe s sofinanciranjem v okviru ukrepov skupne kmetijske politike, ki se financirajo tako iz nacionalnih kot tudi evropskih virov.

Kakšno kmetijstvo sploh želimo razvijati v Sloveniji? Kaj predvideva krovni dokument razvoja kmetijstva do leta 2027?

S strateškim načrtom bo Slovenija v naslednjih letih zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov sta najbolj pomembna strateški načrt trajnostne pridelave hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko-podnebne izzive, ki so pred nami.

Cilji politike so jasni – nujen je vzdržen in pošten prehod v trajnostno kmetijstvo, torej kmetijstvo, ki bo na eni strani konkurenčno, podnebno in okoljsko primerno usposobljeno ter bo na druga strani skrbelo in ohranjalo tudi družbeni vidik podeželja in javnih dobrin.

Pred kmeti so torej veliki izzivi, ki kličejo k spremenjenemu načinu dela. Predvsem mislim na kmetovanje, ki bo okolju bolj prijazno. Pri nas še vedno prevladujejo kmetije s tradicionalnim načinom kmetovanja. Se delež ekoloških kmetij povečuje?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike namenja velik poudarek podpori ekološkega kmetovanja, ki ga bomo neposredno podpirali na dva načina, in sicer s pomočjo intervencije Ekološko kmetovanje, za katero bo namenjenih 92 milijonov evrov, in intervencije Ekološko čebelarjenje, za katero bo namenjenih 1,5 milijona evrov. Prav tako bodo posebni javni razpisi namenjeni za naložbe za ekološke pridelovalce in predelovalce, posebna podpora bo namenjena povezovanju ekoloških pridelovalcev in predelovalcev, še naprej bo mogoče vračilo stroškov kontrole za prvih pet let. Posebna podpora bo namenjena tudi mladim prevzemnikom, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem.

Ponovno bomo uvedli intervencijo za promocijo kmetijskih pridelkov ali živil, kjer bo posebna pozornost namenjena tudi ekološkemu kmetovanju. Podpirali bomo ekoregije oziroma povezovanje ponudnikov lokalnih ekoloških proizvodov v regiji. Prav tako bo posebna pozornost namenjena izobraževanju, svetovanju in usposabljanju na področju ekološkega kmetovanja.

Pri ekološkem kmetovanju naše ministrstvo podpira vse načine pridelave in predelave. Tako živinorejo kot tudi rastlinsko pridelavo. Finančne podpore za rastlinsko pridelavo so bistveno višje kot za živinorejo.

O kakšnih vsotah govorite? Lahko poveste konkreten primer?

Kmet, ki se bo odločil na primer za preusmeritev iz intenzivne v ekološko pridelavo zelenjave, bo lahko prejel 1200 evrov/ha in 800 evrov/ha za ekološko pridelavo poljščin. Medtem ko je finančna podpora za živinorejo nižja in znaša 276 evrov/ha. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano daje prednost pridelavi ekološkega sadja, zelenjave in poljščin. Potrošnik v Sloveniji po njih najbolj povprašuje.  

Intervju si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 31. avgust.

(Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehano)