Letošnja letina hmelja bo podpovprečna
Minulo nedeljo so bile Braslovče že od dopoldneva odete v barve hmelja. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so še pred osrednjo prireditvijo ob 62. Dnevu hmeljarjev v braslovškem domu kulture pripravili tradicionalno slavnostno sejo. Na njej so predstavili delo lanskega hmeljskega starešine in lanske princese, razglasili njuna naslednika in podali oceno letošnje letine. Po ocenah specialistke za hmelj Irene Friškovec bo ta glede na vremenske okoliščine letos podpovprečna.
Letos 121 hmeljarjev tržno prideluje hmelj na 1.644 hektarjih hmeljišč, kar je 31 hektarjev manj kot lani. Največji delež slovenskih hmeljišč je še vedno posajenih s sorto aurora, katere delež na hmeljiščih je 42-odstoten. Sledijo sorte celeia s približno 30 odstotki, bobek s približno 10 odstotki in savinjski golding s približno osmimi odstotki.
Zahtevne razmere
Ker je hmeljarstvo t. i. proizvodnja na prostem, je rast in razvoj hmeljarskih rastlin tudi letos narekovalo vreme. Po besedah Friškovčeve, ki bo prvega septembra zasedla mesto direktorice Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, je bila letošnja pomlad za hmeljarske poganjke prehladna. »V zadnjih desetih aprilskih dneh so bile temperature skoraj štiri stopinje Celzija nižje, kot je v tem času dolgoletno povprečje. Na najbolj izpostavljenih legah smo takrat zabeležili tudi pozebe hmeljskih poganjkov, hladno vreme pa se je nato v nadaljnji rasti odražalo tudi v maju,« je povedala.
Hkrati je izpostavila, da smo letos zabeležili tudi veliko padavin, ki težave v rasti in razvoju hmelja predstavljajo predvsem starejšim hmeljiščem, ki so na težjih, slabše odcednih tleh. »Tam so rastline ostale smrekaste, ponekod niso prišle niti do vrha. Če so bile lani še poplavljene in se je voda tam zadržala tudi po nekaj dni, se tudi to odraža v letošnji rasti hmelja.« Mlajši nasadi na odcednih tleh so sicer razvili normalne oblike rastline, kar pomeni obliko širokega valja. Je pa tudi letos nekaj hmeljišč poškodovala toča, ki je bila v Spodnji Savinjski dolini še posebej močna v začetku junija.
Kdaj bo začetek obiranja?
Trenutne jasne napovedi letošnjega pridelka sicer še ni, vendar lahko po prvih ocenah hmeljišč po besedah Irene Friškovec zaradi že omenjenih težkih vremenskih razmer skoraj zagotovo trdimo, da bo letina glede na količino podpovprečna. Pri razvoju hmeljskih rastlin bo vreme igralo pomembno vlogo tudi v preostalih dneh avgusta. »Upam, da se te visoke temperature ne bodo nadaljevale in da bo res nastopila ohladitev. Kajti če bi se visoke temperature nadaljevale, se storžki poznih sort ne bodo mogli razviti do konca.«
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je že začel spremljati tudi parametre zrelosti. Začetek obiranja savinjskega goldinga se tako nakazuje okoli 20. avgusta, vendar je vsako hmeljišče drugačno, zato je to le okvirni datum.
Foto: Andraž Purg
Celoten članek preberite v zadnji izdaji Novega tednika, ki je izšla 14. 8. 2024.
