Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

»Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?«


M. M.
17. 2. 2015, 19.00
Posodobljeno
28. 02. 2015 · 09:39
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

dezela.jpg
M. Ž., arhiv DL
Foto: M. Ž., arhiv DL

##IMAGE-3660864##

V Deželi kozolcev bodo jutri ob 17. uri odprli fotografsko razstavo »Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?«, s katero želita Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ter ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozoriti na številne dobre zgodbe, ki smo jih v Sloveniji ustvarili z evropskimi sredstvi. Razstavo, ki si jo bo v prvem muzeju s kozolci na prostem na svetu mogoče ogledati v februarju in marcu, bosta odprla župan občine Šentrupert Rupert Gole in v. d. direktor Dežele kozolcev Uroš Pikl.

Kot so sporočili iz SVRK, je bilo v Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 sofinanciranih več kot 95.300 projektov. Omenjeni instituciji sta se tako odločili izvesti natečaj »Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?«, v okviru katerega je javnost predlagala projekte, ki so jim spremenili življenje oz. prispevali k izboljšanju kakovosti njihovega življenja oz. življenja skupnosti. Z žrebom so izbrali 26 projektov – med njimi tudi Deželo kozolcev -, ki so bili predstavljeni lani oktobra v okviru razstave na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Dežela kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu, ki jo je v dveh letih obiskalo že več kot 30.000 registriranih obiskovalcev iz 42 držav. V njej je 19 sušilnih naprav, od tega je 17 kozolcev, med katerimi so zastopani vsi tipi kozolcev v Sloveniji. Namen postavitve je prikaz celotnega razvoja kozolca in njegove pomembnosti v slovenskem prostoru. Pohvali se lahko z enim najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu, katerega nastanek sega v leto 1795 – Lukatov toplar. Projekt pa ni pomemben le z vidika ohranjanja kulturne dediščine – pripomogel je tudi k večji prepoznavnosti občine Šentrupert in k razvoju turizma v njej. Za omenjeni projekt so pridobili 306 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so še navedli v sporočilu za javnost.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.