Vroče celjske točke pod drobnogledom: lahko mesto postane hladnejše?
Kako se Celje spopada z vse bolj vročimi poletji in katere dele mesta občani doživljajo kot najbolj neznosne v vročinskih valovih?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropski projekt UrbanGreenLeap, ki ga vodi Mestna občina Celje skupaj z mednarodnimi partnerji, se ukvarja s prilagajanjem mest na podnebne spremembe, predvsem z vidika vročinskih obremenitev in iskanja bolj zelenih rešitev v urbanem prostoru.
Dogodek v Osrednji knjižnici Celje je s predstavitvijo projekta, njegovih ciljev in aktivnosti odprl vodja projekta Matej Guštin (Mestna občina Celje), pri čemer je poseben poudarek namenil problematiki urbanih vročinskih točk, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo vse večji izziv tudi za Celje. Guštin je izpostavil, da so to območja v mestu, kjer se zaradi betona, asfalta in pomanjkanja sence temperature poleti občutno dvignejo.
Drevesa kot naravna »klima« mesta
Direktor javnega podjetja Zelenice Jože Krulec je opozoril na pomen dreves v mestu. Kot je povedal, drevesa niso le del podobe mesta, temveč vplivajo na temperaturo, kakovost zraka in počutje ljudi. Med drugim ustvarjajo hladnejše mikroklime, zmanjšujejo hrup, vežejo ogljik in filtrirajo zrak.
V Celju uporabljajo tudi Kataster dreves, ki omogoča natančen pregled nad mestnim drevjem, ter Hohovo metodo za vrednotenje posameznih dreves. Sistem naj bi pomagal pri tem, kje in kako saditi nova drevesa, da bodo imela čim večji učinek na okolje in življenje v mestu.
Mestne toplotne obremenitve in načrtovane rešitve
O mestnih toplotnih otokih in načrtih za prihodnje ukrepe je govorila tudi Tina Petek iz Mestne občine Celje. Poudarila je, da želijo v okviru projekta pripraviti načrt urbane narave in preizkusiti rešitve, ki temeljijo na naravi – od dodatnega ozelenjevanja do drugačne ureditve javnih površin.
Del srečanja je bila tudi delavnica, kjer so udeleženci označevali najbolj vroče točke v mestu in območja, kjer je po njihovem občutku že zdaj prijetneje zaradi sence in zelenja. Razprava je pokazala, da imajo občani precej jasen občutek, kje je poleti v Celju najtežje zdržati – in kje je mestnega zelenja premalo.
Na teren po »vroče točke« mesta
V prihodnjih tednih bodo s podobnim pristopom nadaljevali tudi na terenu. V okviru projekta sta načrtovana dva t. i. Hotwalka – vodena sprehoda po mestnih vročinskih točkah, kjer bodo udeleženci skupaj s strokovnjaki spremljali temperature in razmere v živo. Jeseni pa sledi še Greenathon, kjer naj bi iskali konkretnejše predloge za izboljšave.
Projekt UrbanGreenLeap želi v prihodnjih mesecih zbrati čim več podatkov in izkušenj z lokalnega terena ter jih vključiti v načrtovanje bolj odpornega in zelenega Celja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
