##IMAGE-2195284##

Kot smo poročali, je včeraj - sicer s štiriurno zamudo - v Vinu Brežice, kjer delavci že teden dni stavkajo, le prišel nov direktor Robert Špiler iz podjetja S.M.A. Slovenske Konjice, ni po pogovorih s stavkovnim odborom in predstavniki sindikata delavcem obljubil ničesar, ker mora najprej pregledati dokumentacijo (glej povezane prispevke spodaj). To naj bi se zgodilo danes, ko naj bi z delom že začela nova uprava. Še prej pa bi morala biti na zahtevo delavcev izvedena primopredaja med staro in novo upravo, sicer bi šlo za prevzem podjetja, česar pa delavci ne želijo - še posebej ne brez zagotovil, da bo nova uprava uresničila njihove stavkovne zahteve, torej izplačilo dveh plač, za junij in julij, regresa, jubilejnih nagrad in potnih stroškov  ter poplačilo zaostalih prispevkov, ki naj ne bi bili plačani od marca.

Ob 13. uri, ko smo nazadnje govorili z glavnim sindikalistom v brežiškem Vinu Jankom Kržanom, se danes še ni zgodilo nič od napovedanega. Ni se pojavila ne nova in ne stara uprava, ne nov in ne prejšnji direktor Mihajlo Čule, ki je po neuradnih podatkih še vedno tudi lastnik podjetja, do primopredaje tako tudi ni prišlo. Kržan je skušal z njim navezati stik po telefonu, a se ni oglašal. Neuradno se sliši, da ima tudi Špiler težave in da čaka, kako se bo odločila prejšnja uprava z družino Čule na čelu.

Stavka se torej nadaljuje, kot je povedal Kržan, bodo počakali še do jutri do 12. ure, ki je včeraj dogovorjen zadnji rok, da nov direktor Špiler ''položi karte na mizo'' in odkrito pove, kaj namerava s podjetjem. V nasprotnem primeru bodo delavci sprožili postopek za stečaj, za kar imajo vse pogoje, kajti agonija, ki se je vlekla v škofjeloškem LTH-ju, se po besedah Kržana v Brežicah ne sme zgoditi.

Morda pa tudi nov direktor čaka na stečaj podjetja, da bi ga lahko potem poceni kupil in delal, kar bi želel, do delavcev pa ne bi imel nikakršnih obveznosti. Ali je res to del ''umazane igre'', bo zelo kmalu pokazal čas; pa tudi to, ali se bodo Špilerjevi izračuni izšli, saj je slišati, da kljub nezavidljivem položaju, v katerem se je znašel nekdanji ''paradni konj'' brežiške občine in Posavja, še obstaja interes, da bi to podjetje obstalo in dajalo kruh vsaj nekaj deset družinam.