Norost podražitev: kam tonemo z vse višjimi cenami?
Morda ste, ali pa niste (če imate to srečo, da ne gledate na vsak cent) v denarnici, opazili, da se vse okoli nas draži. Od hrane do gradbenega materiala. Ste se kdaj vprašali, kaj je v ozadju vsega tega? Če ste jezni, ker se je denimo podražilo olje, verjetno ne boste pomislili na proizvajalca, ki je moral plačati več za embalažo. Slabe vremenske razmere so posledično vplivale tudi na višje cene sadja. Pred vrati je tudi podražitev mesa. Lahko, da ste celo jezni na gradbenika, ki je moral podaljšati rok izvedbe del na vašem zemljišču. Drugače ne gre, ker ne more dobaviti gradbenega materiala, katerega cene so ponorele. Enaka »norost« pri dvigu cen je na globalni ravni tudi na področju lesa. Nekateri ne bi niti pomislili na to, da je v ozadju denimo razlog huda zima v severni Ameriki. Ta je zaustavila sečnjo lesa in cene so – spet ponorele. Zaradi rekordno visokih cen zemeljskega plina nekatera podjetja celo omejujejo proizvodnjo … Začaran krog. V sredi kroga pa je končni potrošnik. Medtem ko se cene vsega višajo, pa se njegova denarnica ne debeli. (SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA OŽIR, JANJA INTIHAR)
V tiskani izdaji Novega tednika več o tem, da se je cena elektrike podvojila, zemeljskega plina potrojila. Preverili smo, kaj vse se je in se še bo podražilo in predvsem – zakaj se cene dvigujejo v nebo. Na drugi strani pa, ali se višajo tudi plače?
Članstvo Gospodarske zbornice Slovenije je nad enormno rastjo cen energentov zaskrbljeno in pričakuje, da se bo morala v nastale razmere vključiti tudi država. Kot še opozarjajo, je dejstvo, da bo val visokih cen slej kot prej prešel tudi na cene energije za gospodinjstva. Iz Energetike Celje sporočajo, da bo cena ogrevanja s pomočjo toplovodnega omrežja, katerega vir toplote je Toplarna Celje, v prihajajoči sezoni ostala nespremenjena. Bolj živahno je na trgu zemljskega plina, a kot še dodajajo v energetiki, bodo za svoje odjemalce zaenkrat tudi to ceno obdržali nespremenjeno. Napovedovati nadaljnji razvoj je nehvaležno, ker smo v danem trenutku soočeni s podražitvami vsega.
Razlogi za dvig cen izhajajo iz prepletanja različnih dejavnikov, kot so povečanega povpraševanja, zlasti v Aziji zaradi okrevanja po pandemiji, nizkih zalog plina in manjše oskrbe s plinom iz Rusije, kot je običajna. Dodaten razlog za dvig cen in dodatno obremenitev na drugi strani predstavlja tudi rast cen emisijskih kuponov. V Slovenski gospodarski zbornici ne izključujejo niti možnosti, da so v ozadju tudi špekulativni vzroki.
Kratko bodo potegnili potrošniki
V nadaljevanju opozarjajo, da velike podražitve energentov povzročajo ogromne težave podjetjem, ki so izjemno odvisna od energije in delujejo tako, da za leto ali dve vnaprej zakupijo določeno količino energije po dogovorjeni ceni. Zaradi hitre rasti cen se podjetja v teh razmerah ne odločajo za zakup, saj upajo na padec cen, čemur pa ni videti konca. V zbornici še izpostavljajo, da so zaradi rekordno visokih svetovnih cen zemeljskega plina nekatera energetsko intenzivna podjetja prisiljena omejevati proizvodnjo. »To povzroča motnje v svetovnih dobavnih verigah v nekaterih sektorjih, kot je na primer prehrambeni, kar bo povzročilo višje stroške, ki se bodo prenesli na končne potrošnike. Visoke cene energentov lahko ustavijo proizvodnjo v nekaterih najbolj energetsko intenzivnih dejavnostih, o čemer že beremo v tujini in o čemer nas opozarjajo nekateri člani tudi že v Sloveniji.« Glede na svetovni trend pa bo najverjetneje drugače z zemeljskim plinom.
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.
